KAJ VAM POMENI PREJETA NAGRADA GZS ZA POSEbNE GOSPODARSKE IN PODJETNIŠKE DOSEŽKE; KAJ NA TO PRAVIJO VAŠI SODELAVCI?

Prejetje gospodarskega »Oskarja« me navdaja s ponosom in zadovoljstvom. Zadovoljen sem zato, ker sem nagrado prejel s strani gospodarske institucije oz. gospodarstvenikov. In če kdo, potem ti vedo, kako težko je voditi gospodarsko družbo in pri tem dosegati tudi uspehe. Sicer pa sem na vodilnih položajih v realnem sektorju že dobrih 30 let, zato prejeto nagrado razumem kot priznanje za neko daljše obdobje, za kontinuirano dobro delo. K priznanju so seveda veliko prispevali moji najožji sodelavci oziroma vsi zaposleni v podjetju VARIS. To je dejstvo, ki ga glasno priznavam. Večina zaposlenih se pomena nagrade zaveda in veseli ter je ponosna skupaj z mano. Priznati pa moram, da je priznanje prišlo ob nekoliko neustreznem času, saj bodo potrebni izredni ukrepi, da bomo naše dobro gospodarjenje ob vseprisotni gospodarski krizi nadaljevali tudi v prihodnje.

KATERI SO TISTI TRIJE KAZALCI, KI VAM NAJVEČ POVEDO O POSLOVANJU PODJETJA?

Kadar ocenjujem delovanje podjetja ali si ustvarjam mnenje o njem, prvi vtis vedno ustvarijo izdelki oz. dejavnost, s katero se podjetje ukvarja, skupaj z zmožnostjo prodaje teh izdelkov ali storitev na daljši časovni rok. Naslednje, kar upoštevam, je denarni tok, s čimer imam v mislih optimalno izpolnjevanje vseh inančnih obveznosti do države, zaposlenih in dobaviteljev. Nazadje pa je tukaj še dodana vrednost podjetja in možnost za razvoj ter ustrezna dobičkonosnost in s tem zadovoljstvo lastnikov.

MENDA POČASI ŽE RAZMIŠLJATE O ZAKLJUČKU SVOJE POSLOVNE KARIERE ... ALI V PODJETJU ŽE VZGAJATE SVOJEGA NASLEDNIKA?

V zadnjih letih smo vodilno oz. vodstveno ekipo res precej pomladili. Eden izmed razlogov je bil tudi ta, da iščemo naslednika. Ker ga še vedno nismo našli oz. določili, ga zaenkrat še ne vzgajamo. Bodo pa počasi prišli tudi ti časi, ko bo potrebno delo prepustiti mlajšim. Trenutni mandat direktorja družbe se mi namreč izteče julija 2012, polne pogoje za upokojitev pa bom izpolnil v začetku leta 2015.

PO KAKŠNEM KLJUČU IZBIRATE NOVE SODELAVCE? KAJ JE TISTO, KAR IŠČETE, KATERE LASTNOSTI NAJBOLJ CENITE?

Ker smo družba, ki večino prihodkov ustvari na zahtevnih tujih trgih, je poleg ustrezne strokovne izobrazbe za zaposlitev pri nas osnovni pogoj še znanje vsaj enega tujega jezika (v proizvodnji ga razumemo kot prednost). V splošnem pa osebno od sodelavcev pričakujem tri stvari, in sicer, da bodo pošteni, delovni in zdravo ambiciozni. Zavedati se morajo, da lahko delimo le, če ustvarimo. Vedno pa poudarjam, da je vsak posameznik pomemben ne glede na svoje delovno mesto v družbi. Saj veste, veriga je močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen.

KAKO, V VARISU ObčUTITE VPLIV RECESIJE? KAKŠNE PROTIUKREPE STE SPREJELI ZA UBLAŽITEV NJENIH NEGATIVNIH UCINKOV, KAKO SE BORITE PROTI NJEJ?

Varis, kot aktivni izvoznik, je krizo začutil že lani. Odrazila se je v manjšem povpraševanju za letošnje leto ter tudi v pritiskih na nižje cene. Seveda, smo odreagirali in tako izdelali program aktivnosti v okviru katerega iščemo rešitve predvsem v treh smereh. Najprej smo se odločili za zmanjšanje stroškov poslovanja za 5 odstotkov. Nato smo se lotili iskanja novih trgov, ki bodo nadomestili manjša naročila na tradicionalnih, že osvojenih trgih. Kot tretje pa smo si zastavili, da bomo tržišču ponudili nov izdelek oz. modiicirali obstoječega in s tem dosegli enako oz. višjo dodano vrednost. Poleg omenjenih treh ukrepov, smo še selektivno podaljšali pogodbe s kooperanti in delno zmanjšali število zaposlenih za določen čas.

KATERE SO TISTE PANOGE V SLOVENIJI, KI BODO NAJBOLJ NA UDARU V ČASU KRIZE – KOGA BO TA NAJBOLJ SPRAVILA NA KOLENA?

Izvozniki so krizo zaznali že lani, enako, kot avtomobilska industrija in gradbeništvo. Recesija je, oziroma se bo, dotaknila vseh dejavnosti v realnem in javnem sektorju, vsake državljanke in državljana Republike Slovenije. Vprašanje je le, kako močno in dolgo bo trajala. Mislim, da jo bodo najbolj čutile delovno intenzivne dejavnosti, programi z malo dodane vrednosti in irme, ki so že pred krizo poslovale na robu rentabilnosti.

KAJ SICER MENITE O UKREPIH DRŽAVE ZA UBLAŽITEV GOSPODARSKE KRIZE?

Država oz. vlada se še vedno ne zaveda teže, širine in globine sedanje krize. To dokazuje s sprejetjem dosedanjih ukrepov, saj so ti le kozmetični popravki. Ukrepi ne bi smeli stimulirati nedelo, zato rešitev, predvsem tistih dolgoročnih in zares učinkovitih, ne gre iskati v skrajšanju delovnega časa. Vsekakor se strinjam s tistimi, ki pravijo, da bi bili večji učinki na daljši rok doseženi s leksibilnejšo delovno zakonodajo. Realni sektor potrebuje takojšnje ukrepe, ki bodo razbremenili gospodarstvo, saj smo glede obdavčitve dela in višine davkov v EU med najbolj obremenjenimi. Naša nadgradnja, to je javni sektor, je predrag in ga obstoječe gospodarstvo dolgoročno ne more inancirati.

PGZ – OD VAŠEGA PREVZEMA MANDATA DO DANES; NA KAJ STE NAJBOLJ PONOSNI?

Zadovoljen sem, ko opažam, da vizijo, ki smo si jo zastavili na začetku poti, danes uresničujemo. V regiji smo zavzeli vlogo najmočnejše nevladne organizacije, ki jasno in prepoznavno komunicira svoja stališča in predloge. Članstvo se je konsolidiralo, 382 pomurskih podjetij z 80 % prihodki in kapitalom se aktivno vključuje v razvoj regije. Rečem lahko, da smo na pravi poti.

KAKŠEN JE VAŠ POGLED NA TRENUTNO STANJE POMURSKEGA GOSPODARSTVA? KAKO ZELO GA OGROŽA GOSPODARSKA KRIZA?

Uradnih »AJPESOVIH« podatkov gospodarjenja za lansko leto še nimamo. Upam, da se zaostanek Pomurja, napram ostalim slovenskim regijam, ni povečal. Če ne upoštevam Mure, si upam trditi, da je ostalo gospodarstvo v dobri kondiciji in dosega solidne rezultate, kar dokazujejo tudi številne raziskave in statistični podatki. Vpliv in posledice krize težko napovedujem, znano je, da bodo v delovno intenzivnih panogah in dejavnostih z malo dodano vrednostjo posledice najhujše. Kar precej take industrije imamo tudi v Pomurju.

KATERI RAZVOJNI PROJEKTI BI MORALI BITI PRIORITETA V POMURSKI REGIJI?

Pomurje ima tri razvojne priložnosti: turizem, agroživilstvo ter energetiko. Kranjska Sava, kot nosilka turizma, ima s svojo organizacijsko strukturo in razvojno investicijsko dejavnostjo ustrezen image in nam na področju turizma lahko zagotavlja uspeh. Enako pozitivno lahko gledamo na agroživilstvo s skupino podjetij PANVITA na čelu. Imajo dobre razvojne programe, zato sem zelo optimističen glede razvoja agroživilstva. Energetika pa je tista, v kateri dolgoročno vidim največje priložnosti. Tukaj je odločilen igralec Nata Lendava. Nata ima vse, da lahko uspe: dolgoletno tradicijo, odlične kadre in izredno dober infrastrukturni ter geografski položaj. Ne pretiravam, če rečem, da so za celotno Pomurje njeni programi oz. dejavnosti razvojno eksistenčnega pomena. Nenazadnje, imajo najvišjo dodano vrednost in so kapitalsko intenzivni. Je pa Natin razvoj zelo odvisen od države in njenih načrtov, saj je še vedno v njeni večinski lasti.

KAKŠNA JE VAŠA FORMULA, RECEPT ZA KONKURENČNOST NA TRGU?

 Teoretično so stvari zastavljene precej enostavno. Izhajati moraš vedno iz trga in ne obratno, saj je ta tisti, ki ti vsiljuje izdelek in ceno. Tukaj je pomembno dobro delo marketinga oz. prodajne službe. Posledično sledi še razvoj in izdelava izdelka ob obvladovanju stroškov.
V praksi pa so stvari nekoliko kompleksnejše. Srečuješ se s konkurenco, ki z enakim pristopom dobavi na trg enak, a cenejši izdelek. Zato je pomembno, da si korak pred njimi, pa naj si bo to z boljšo tehnologijo, z boljšo organiziranostjo, s krajšim časom izdelave, s cenejšimi materiali ipd.. Država lahko tu bistveno pomaga npr. z manjšo obremenitvijo dela v delovno intenzivnih panogah. Vse našteto v Varisu počnemo. Naši ukrepi so odvisni predvsem od karakteristike izdelka, časa, ki nam je na voljo in od lastnosti trga na katerem bomo z izdelkom nastopili.

POSEL JE POGOSTO IZJEMNO STRESNA ZADEVA. KAKO SI NAPOLNITE BATERIJE, UJAMETE NOTRANJE RAVNOTEŽJE?

Do nedavnega sem dva- do trikrat na teden igral nogomet. Zaradi zdravstvenih težav sedaj rajši kolesarim, vendar ne s tako vnemo. Rad rešujem sudoku, tudi kakšen ilm z nezahtevno vsebino ali športni dogodek na televiziji me sprosti.

KAKO STE ZADOVOLJNI Z ŽIVLJENJEM V LENDAVI? KAJ VAM JE VŠEČ IN KAJ POGREŠATE?

Ker sem domačin, doma sem iz Dolgovaških goric, mi življenje v Lendavi zelo veliko pomeni. Tudi zato sem se pred mnogimi leti, po študiju strojništva v Ljubljani, za razliko od mnogih kolegov, odločil za vrnitev v domači kraj. V Lendavi mi je všeč njena majhnost, ki je istočasno velikost ali, bolje rečeno, odprtost, saj jo je avtocesta približala večjim mestom in prestolnicam. Kar se tiče prihodnosti mesta in okolice, mislim, da bi morala Lendava izkoristiti »svoje gorice« ter jim najti turistično vsebino; za ponuditi tako ali tako imamo že danes veliko.

IMATE KAKŠEN POSEBEN ŽIVLJENJSKI MOTO, VODILO, KI MU PRI DELU IN V ŽIVLJENJU SLEDITE?

Kakega zelo posebnega vodila, ki bi me navdi- hoval in bi se ga zvesto držal, nimam. Pri svojem delu se trudim biti dober, najboljši. Če že moram strniti, lahko rečem, da se na splošno v življenju ravnam po preprostem načelu, ki pravi: "vse kar delaš, delaj resno, zavzeto in pošteno".

OPTIMALNA ORGANIZACIJA PODATKOV ZA UČINKOVITE POSLOVNE ODLOČITVE

Pri svojem delu se naslanjajo na Microsoftovo tehnologijo, s pomočjo katere se realizirajo tudi gradniki za poslovno poročanje. Podatkovno skladišče (Data WareHouse-ing), v katerega se prepisujejo, združujejo in organizirajo podatki iz različnih podatkovnih baz, z namenom podpore poslovnemu odločanju, je osnovano na podatkih iz modulov ORKE.erp, lahko pa se mu dodajo tudi podatki iz drugih virov. Sam prepis podatkov iz njihovih virov poteka z ETL procesi, ki so procesi branja (Extract), transformacije (Transform) in čiščenja ter polnjenja (Load) podatkov v podatkovno skladišče. Ti so prav tako izvedeni z uporabo Microsoftove tehnologije. Na voljo sta dva pristopa, in sicer z uporabo ETL orodja (npr. MS Integration Services) ali ročno kodiranje.

S SPROTNIM ANALIZIRANJEM VEČDIMENZIONALNIH PODATKOV HITRO DO KLJUČNIH INFORMACIJ

Do urejenih in zbranih podatkov v podatkovnem skladišču se dostopa z OLAP arhitekturo (On-Line Analytical Processing; sprotno analiziranje podatkov), ki omogoča pregledovanje, upravljanje in dinamično analizo večdimenzionalnih podatkov. Prav tako pa zagotavlja tudi hiter, konsistenten in interaktiven dostop do porazdeljenih informacij analitičnih podatkovnih baz podjetja.

V podjetju Hakl IT s hitrim tehnološkim razvojem podjetjem omogočajo hitrejše in učinkovitejše poslovne odločitve. Analitične rešitve OLAP imajo pripravljene za analizo prodajnih dejavnosti, fakturirane realizacije nabave, zalog, stroškovnega knjigovodstva, bilančnih podatkov ... Za prikazovanje podatkov v grafični in tabelarični obliki služita Microsoft Excel in Microsoft Reporting Services, za dostop do izdelanih poročil pa se lahko zelo učinkovito uporabi Microsoft Office SharePoint Server spletni portal.

ORKA.bi (Business Intelligence; poslovna inteligenca; poslovno poročanje)

V Nati Strojna pri konstruiranju in proizvodnji tlačne opreme upoštevajo več standardov, s katerimi v prvi vrsti lahko zadostijo zahteve zakonodaje in seveda naročnikov, ki prihajajo iz različnih držav po vsem svetu. S pridobljenim dovoljenjem oz. žigom za konstruiranje in proizvodnjo varjenih tlačnih posod si v družbi Nata Strojna v prihodnje obetajo tudi prodor na področja izdelave opreme za petrokemično in rainerijsko dejavnost na trgih v in izven Evrope, saj je področje rainerijske in petrokemične dejavnosti skoraj v celoti izvedeno v skladu z ASME standardi.

Projekt je dve leti potekal pod okriljem Regionalne razvojne agencije Mura d.o.o. in v sodelovanju z domačimi partnerji, Mrežnim pomurskim podjetniškim inkubatorjem (zdaj Pomurski tehnološki park) iz Murske Sobote, Centrom za eksperimentalno mehaniko (CEM) Univerze v Ljubljani ter Pomursko gospodarsko zbornico in tujimi partnerji. Sklepne konference se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič. Na konferenci so predstavniki pomurskih občin predstavili svoj pogled na razvoj lokalnega okolja in širše regije. Pomurski rojak akad. prof. dr. Igor Emri, vodja CEM, pa je predstavil kontekst, v katerem je projekt nastal in se uspešno razvijal. Rezultate dve leti trajajočega projekta sta predstavila Janez Cerar (CEM) in Mitja Sankovič (RRA Mura). Slednja sta, poleg Mateja Cvetka (RRA Mura), ki je na konferenci predstavil »Institucionalni okvir in izvajanje instrumentov CPU za izboljšanje konkurenčnosti«, na projektu tudi največ sodelovala. Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, pa je predstavil navezavo rezultatov projekta – instrumentov CPU s pomurskim gospodarstvom in smernice za implementacijo rezultatov projekta v okviru pomurskega gospodarstva. Mag. Marko Močnik, direktor Pomurskega tehnološkega parka, pa je navzočim podal informacije o konkretnih rezultatih in projektih, ki so bili vzpostavljeni v okviru projekta.

GOSPODARSTVENIKI SEZNANJENI Z RAZPISI IN RAZVOJNIMI NAČRTI

Zbranim gospodarstvenikom je ekipa ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z ministrom na čelu predstavila javne razpise za pridobitev sredstev namenjenih malim, srednjim in velikim podjetjem. Kakor je izpostavil minister Golobič, bo letos, v primerjavi z lanskim letom, na voljo kar trikrat več inančnih virov. Ob razpisih in pridobivanju inančnih sredstev je na srečanju med ministrsko delegacijo, pomurskimi gospodarstveniki in vodstvom PGZ tekla beseda tudi o tem, kako čim bolj približati raziskovalno razvojno dejavnost različnim potrebam gospodarstva.

NERAZVITOST REGIJE NE PRINAŠA PREDNOSTI

Golobič je v pogovoru z gospodarstveniki posebej izpostavil zadovoljstvo nad nekaj ambicioznimi idejami in načrti nekaterih pomurskih podjetij in hkrati izrazil obžalovanje, da vloga Pomurja kot najmanj razvitega območja nima nobenih prednosti pri razpisih. V tem okviru je še izpostavil, da je mogoče iskati nekatere možnosti drugačne obravnave v okviru regijskih razvojnih kvot, saj te tovrstne prednosti dopuščajo.

V konstruktivni debati ob koncu srečanja so ministra Golobiča pomurski gospodarstveniki seznanili s problemi zahtevnosti in zapletenosti razpisnih pogojev in postopkov ter na birokratske ovire pri pripravi vlog na razpise, ki jih razpisuje Evropska Unija, minister pa jim je s pomočjo svoje ekipe predstavil različne oblike pomoči za pripravo vlog na razpise.

Družba VARIS Lendava d. d., ki se ukvarja z proizvodnjo sanitarnih in skate elementov, je konec lanskega leta gostila predstavnike nemškega združenja proizvajalcev gotovih kopalnic po imenu Studiengemeinschat für Fertigbau, Arbeitskreis Fertigbad. Združenje, v katerega so včlanjeni pomembnejši proizvajalci gotovih kopalnic in dobavitelji sanitarne opreme, promovira napredke v sistemih in načinu gradnje gotovih kopalnic ter poudarja njihove prednosti pred klasično gradjo. Srečanje je bilo namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, predstavitvi in ugledu proizvodnje družbe VARIS Lendava d. d., ki je članica tega uglednega združenja že od leta 2004.

IZBOR ZA SPODBUJANJE RAZVOJA MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ

Gazelo je podjetju Rotograd, ki ima svoj sedež v Ivanić Gradu in že pol stoletja uspešno proizvaja polietilenske izdelke, skupaj s svojimi partnerji podelila ugledna hrvaška medijska hiša Business.hr. Namen tovrstnega izbora je vzpodbujanje razvoja majhnih in srednje velikih podjetij s poudarkom na rasti, razvoju in transparentnem poslovanju. Osnovni cilj pa je, tako kot na sorodnih izborih drugje po svetu, poudariti pomen hitro rastočih podjetij za gospodarstvo.

ROTOGRAD IZPOLNIL STROGE KRITERIJE IZBORA

Med najuspešnejša hrvaška podjetja se je Rotograd uvrstil skozi stroga merila izbora. Med drugim se tako ocenjuje rast obsega poslovanja, inovativnost na svojem področju delovanja, sposobnost hitrega odziva na spremembe na tržišču in stanje na področju poslovne filozofije. V potr- ditev, da Rotograd kriterije ocenjevanja izpolnjuje, navedimo, da so ob uspešni ra- sti prodaje in poso- dobitvi proizvodnje, v letu 2008 v tem slovensko-hrvaškem podjetju ustvarili 3 milijone evrov prihodkov, kar predstavlja kar 60% rast v primerjavi z letom prej, torej letom 2007.

1. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji in druge organizacijske oblike s področja pomurske regije. Prijava je lahko posamezna ali skupinska.

2. Predmet razpisa za podelitev priznanja za najboljše inovacije lahko podjetja/inovatorji kandidirajo z inovacijami, ki niso starejše od 2 let (datum zaključka razvojnih aktivnosti ni starejši od dveh let) in so bile uvedene na trg najkasneje v letu, za katerega se objavlja razpis (torej 2008).

Predmet razpisa so:

• Izumi, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem, ko dokažejo koristnost v praksi.
• Novi izdelki, postopki in storitve.
• Tehnične in druge izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje, boljša varnost pri delu ipd.

 

Inovacija je vsaka koristna novost, ki jo za tako opredelijo odjemalci. Lahko je tehniška ali pa tudi ne. Koristnost novosti v praksi se dokazuje z uspešno prodajo na domačem ali mednarodnem trgu, v primeru koristne uporabe v organizaciji, kjer je nastala, pa s podatki uporabnikov.

2. Razpisna dokumentacija

Vloga je popolna, ko predlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog v razpisu, predloži pravilno zapečateno kuverto skupaj s potrebno dokumentacijo. Nepopolne vloge bo inovacijska komisija vrnila prijaviteljem v roku 14 dni po izteku razpisa z rokom 7 dni za ustrezno dopolnitev.

Vloga mora poleg popolno izpolnjenega predpisanega prijavnega obrazca vsebovati še vse priloge, ki so navedene v razpisni dokumentaciji (npr. slike, načrte in opis prijavljene inovacije; dokazila o zaščiti intelektualne lastnine).

Inovacijski predlog lahko predlagatelj prijavi le na eni Območni/regionalni gospodarski zbornici. V kolikor je inovacijski predlog rezultat »teamskega« dela, se poda inovacijski predlog na tisto Območno/regionalno gospodarsko zbornico, kjer je sedež predlagatelja.

3. Merila za dodelitev priznanj

Inovacijske predloge vrednoti ocenjevalna komisija, ki jo imenuje Upravni odbor Pomurske gospodarske zbornice. Pri vrednotenju bo upoštevala naslednje kriterije:

• Inventivnost: (izvirnost in stopnja možne zaščite v smislu varstva pravic intelektualne lastnine; nivo tehnične, programske ali organizacijske rešitve ipd.);
• Inovativnost: (novi oziroma izboljšani dosedanji poslovni programi, poslovni procesi, postopki, proizvodi/storitve, tehnologije, prodajne poti ipd.; manjše število potrebnih surovin ali dobaviteljev; cenenost izdelave in/ali vzdrževanja idr., ki se izkazujejo npr. kot čista letna gospodarska korist oz. letni prihranek iz naslova inovacije);
• Tržna zanimivost: (tržna vrednost za podjetje kot npr.: povečanje tržnega deleža, nova delovna mesta, BDV/zaposlenega, možnost/sposobnost prodaje pravic intelektualne lastnine drugim, ipd.);
• Primernost okolju: (izboljšano delovno okolje in/ali varstvo pri delu; uporaba neškodljivih materialov in/ali okolju neško- dljiva uporaba, možnost recikliranja, zmanjšanje vpliva/obremenitve okolja ipd.).

Inovacija mora izpolnjevati omenjene štiri kriterije in mora biti dokazano uspešna v praksi.

4. Ocenjevalna komisija izvede ocenjevanje in usklajevanje ocen za vloge prispete do 20.04.2009. Ocenjevalna komisija je pri svojem delu avtonomna, njene odločitve pa so dokončne.

5. Javna razglasitev in podelitev priznanj bo na prireditvi v organizaciji GZS in Pomurske gospodarske zbornice v drugi polovici leta 2009.

6. Prijave pošljite na Pomursko gospodarsko zbornico, s pripisom »Ne odpiraj – razpis za inovacije 2008«, Lendavska 5A, 9000 Murska Sobota, najkasneje do 20.04.2009.

7. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh http://www.pgz.si

Dodatne informacije:
Pomurska gospodarska zbornica
Kontakt: Mira Kikec
Tel.: 02 52 136 50
Faks: 02 52 136 59
e-pošta: info@pgz.si

Dnevni red:

1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščine.
2. Sprejem letnega poročila za leto 2008 z mnenjem Nadzornega odbora.
3. Sprejem programa dela in inančnega načrta za leto 2009.
4. Izvolitev novih članov UO.
5. Predlog spremembe statuta.
6. Potrditev višine in dinamike plačevanja članarine.
7. Razno.

Pravico udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice imajo samo tisti, ki bodo do vključno 18.3.2009 prijavili svojo udeležbo na naslov Pomurska gospodarska zbornica, Lendavska 5a, 9000 Murska Sobota ali na e-naslov: mira.kikec@pgz.si, prijavnica pa je tudi na spletni strani www.pgz.si.

Vljudno vabljeni!