1. Ali je likvidnost in plačilna nedisciplina, poleg upadanja naročil, trenutno največji problem Pomurskega gospodarstva?

2. Smo res priča vse večjemu nezaupanja med podjetji in bankami? Se že čutijo ukrepi države preko SID banke, k spodbujanju bančnega sektorja in oživitvi kreditiranja gospodarstva?

3. So banke v pomurskem prostoru ta trenutek sposobne zagotavljati gospodarstvu likvidnost in ohranjanje napovedanih investicijskih ciklusov ter programov?

V Farmtechu smo izvozno usmerjeno podjetje, večino svojih izdelkov prodamo na tuji trg. Plačilno nedisciplino čutimo na trgih jugovzhodne Evrope. Večina računov je plačana z odlogom. Če se k pogodbenim rokom za plačilo prišteje še zamuda, je plačilo tudi do dvakrat daljše kot običajno. Zaradi kasnejših plačil pride posledično do premaknitev novih dobav, kar se odraža v likvidnosti družbe in posredno v domačem poslovnem okolju.

V zadnjih treh mesecih so začele banke zmanjšano opravljati svojo osnovno dejavnost – to je prodajo denarja, oziroma so začele bistveno višati ceno le-tega. Podjetja bomo morala v krizi, ki vse bolj kaže svoje zobe, višjo ceno denarja in njegovo pomanjkanje najverjetneje kompenzirati z omejitvami v poslovanju. Pa naj je to cena za nezmožnost zagotavljanja realizacije težko pridobljenih naročil, cena za večje število brezposelnih ali cena za nezmožnost zagotavljanja varnega in učinkovitega izvajanja proizvodnega procesa.

V Farmtechu menimo, da bi banke morale pomagati gospodarstvu pri premagovanju vplivov svetovne inančne in gospodarske krize ter pri zagotavljanju likvidnosti. Finančna kriza ima svoj vpliv na ostrejše kreditne pogoje bank in zviševanje obrestnih mer kreditov, kakor tudi vpliv pri najemanju kreditov pri bankah Predvsem dolgoročnih investicijskih kreditov banke trenutno ne nudijo v zadostni meri. V glavnem podaljšujejo kratkoročne kredite ob pogoju, da podjetja priznajo višje marže na že obstoječe dolgoročne kredite. Razumemo, da so banke odvisne od možnosti zadolževanja na mednarodnih trgih kapitala in zagotavljanje ustrezne likvidnosti iz tujih virov, vendar pričakujemo ukrepe poslovnih bank za normaliziranje poslovanja gospodarstva, saj je podpora bank gospodarstvu potrebna.

Pomanjkanje naročil je v tem trenutku največji problem v pomurskem gospodarstvu v podjetjih, ki so bila dobavitelji in kooperanti podjetjem zahodne Evrope. Pri teh podjetjih je prišlo do upada prodaje končnih izdelkov, kar je v prvi fazi povzročilo podaljšanje plačilnih rokov in posledično zamude v plačevanju. In tako so se tudi pomurska podjetja srečala s problemom inanciranja nadalnje proizvodnje. Z navedenimi problemi je prišlo na dan tudi dejstvo, da smo se v preteklosti premalo uveljavljali na globalnem trgu z lastnimi izdelki in svojo blagovno znamko.

Vsako podjetje je speciično v reševanju svojega položaja v pričujoči krizi. Prednost imajo predvsem zdrava podjetja, dezinvestirana in z likvidnim portfeljem, tista, ki so pravočasno racionalizirala svojo dejavnost - tudi z režijskimi stroški. Sedaj je priložnost za podjetja s širokim asortimanom, močnim razvojnim in različnim portfeljem kupcev, saj se bodo s leksibilnostjo lahko osredotočila v perspektivnejše panoge. To so primeri podjetij, za katere lahko rečemo, da bodo ukrepi, ki jih je naša vlada sprejela za reševanje inančne krize, učinkoviti.

Kakor opažamo v skupini Roto, banke še vedno zaupajo zdravim podjetjem pri inanciranju tekoče proizvodnje in njihovih razvojnih naložb. Verjamemo, da so pomurske banke sposobne zagotavljati likvidnost zdravim podjetjem.

V NLB opažamo, da sta se recesija in poslabšanje gospodarskih razmer tako razpredli, da se jima nihče ne more izogniti. Kljub globalnim razsežnostim krize, menimo, da problema pla- čilne nediscipline in upadanja naročil ne gre posploševati. Recesija gospodarske družbe zadeva z različno intenziteto - odvisno od njene velikosti, dejavnosti, poslovnega okolja in še številnih drugih dejavnikov.
Zaupanje, kot ga razumemo v NLB, je odnos posamezne banke do posameznega komitenta in ohranjanje medsebojnega odnosa tudi v obdobjih, ko so gospodarske razmere težje. V obdobju odsotnosti tujih inančnih virov smo banke primorane prilagoditi kreditno politiko lastnim virom. To med drugim lahko pomeni, da posamezna posojila lahko odobrimo za nekoliko krajša obdobja kakor običajno. Ker so pričakovanja strank ob tem drugačna, je to velikokrat predstavljeno, kot nezaupanje banke do stranke. Temu pa dejansko ni tako, ampak gre zgolj za prilagoditev bank trenutnim razmeram.

Ne glede na dogajanje v okolju, v NLB v skladu s poslovno politiko obnavljamo obstoječe kredite. Enako kakor prej odobravamo tudi nove, in sicer tako za segment gospodarskih družb kot za potrebe gospodinjstev. Tudi nameni ostajajo enaki kot v preteklosti. Najdaljša doba za odobritev posojila v naši banki ostaja 30 let za kreditiranje nepremičnin izičnih oseb. Sicer pa, vstop SID banke v bančni prostor, v NLB sprejemamo pozitivno, saj ta preko na- menskih sredstev pomaga realizirati nekatere pomembne projekte.

Kar se nam zdi ključno v tem kriznem obdobju je, da investicijski ciklus ne zamre, da se dobrim projektom omogoči, da se realizirajo. V NLB smo mnenja, da so banke v pomurskem prostoru sposobne sinancirati investicijski ciklus in tudi zagotoviti sredstva za ohranjanje likvidnosti.