POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB ŠE VEDNO V ZAOSTANKU

Število gospodarskih družb, ki so predložile podatke, se je v primerjavi z letom 2007 povečalo za 108 oz. za 8,5 odstotka. Kar pa ne pomeni, da je raslo tudi število zaposlenih. Ta rast je precej manjša oziroma se je povečala le za 3,3 odstotka.

Družbe so gospodarile z realno višjim premoženjem in ustvarile realno višji obseg poslovanja. Nekaj dejstev v zvezi s tem:

• v primerjavi z letom 2007 so povečale obseg skupnih prihodkov za 14 odstotkov;
• večino prihodkov je bilo ustvarjenih s prodajo izdelkov na domačem tržišču - 67,1 odstotkov;
• najbolj izvozno dejavni so v predelovalni dejavnosti. Ustvarili so 389.925,00 evrov prihodkov, kar predstavlja 64,4 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje na tujih trgu (EU in izven);
• rast neto dodane vrednosti družb je 5,5 odstotkov (na državni ravni 7,9 odstotkov);
• 470 družb v Pomurju z ustvarjeno neto dodano vrednostjo ni zmoglo pokriti stroškov amortizacije in stroškov plač.

Zaradi povečanega obsega poslovanja se je okrepila potreba po dodatnih virih financiranja. Kljub zvišanju obrestnih mer za nova posojila so pomurske družbe preteklo leto izkazovale občutno višje finančne obveznosti. Sredstva pa so namenila v investicije in nabavo zalog.

Izgube na področju financiranja kot posledica dodatnega zadolževanja, so bile tiste, ki so znižale pozitivni rezultat poslovanja. Tako je neto čisti dobiček, ki so ga pomurske družbe ustvarile v letu 2008 v znesku 12.559,00 evrov, kar je v zadnjem triletnem obdobju najslabši rezultat. Analitiki ga pripisujejo tako slabšemu poslovanju družb kot splošni gospodarski krizi. Kljub povečani izvozni usmerjenosti in rasti čistih prihodkov od prodaje na domačem trgu, odhodki niso imeli zadostnega kritja v prihodkih. Posledica tega je bila tudi slabša ospodarnost poslovanja.

Svoje poslovanje so poslabšale tako uspešne, kot neuspešne družbe:

• 852 družb ali 62 odstotkov vseh v regiji je zmanjšalo obseg čistega dobička za dobro tretjino,
• 438 družb, ki so poslovale neuspešno še povečalo izgube in sicer za 1,8-krat. Najvišje izgube so ugotovile družbe s področja gostinstva in kmetijstva. Najvišje dobičke pa na področju predelovalnih dejavnosti in gradbeništva.

Gospodarska moč regije se je poslabšala. Delež prihodkov (2,5 odstotkov) in neto dodane vrednosti (2,7 odstotkov) je ostal nespremenjen, zmanjšal pa se je delež v dobičkih (z 2,5 odstotkov v letu 2007 na 2,0 odstotka v letu 2008) in povečal delež v izgubah (v letu 2008 3,2 odstotka). Na zaostajanje pomurskega gospodarstva za gospodarstvom države kažejo tudi temeljni kazalniki razvoja. Tako so pomurske družbe v letu 2008 ustvarile neto dodano vrednost na zaposlenega v višini 24.637 evrov, kar je še vedno za 10.642 evrov oz. 30,2 odstotkov manj od slovenskega povprečja. Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega so ugotovile družbe s področja oskrbe z elektriko, plinom in paro ter poslovanja z nepremičninami. Pri prihodkih na zaposlenega zaostajajo družbe v regiji za slovenskim povprečjem (167.507 evrov) za 34 odstotkov.

Tako kot prejšnja leta so tudi v letu 2008 pomurske plače pod slovenskim povprečjem. V letu 2008 je delavec prejel v povprečju mesečno bruto 1.030 evrov, kar je za 9 odstotkov več kot v letu poprej, vendar še vedno za dobro petino manj kot v državi (1.291 evrov). Najvišje plače so bile izplačane na področju storitvenih dejavnosti in sicer na področju informacijske in komunikacijske dejavnosti ter področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

MED SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI GRADBENIŠTVO NAJPOMEMBNEJŠA DEJAVNOST

Samostojni podjetniki so podobno kot gospodarske družbe poslovno leto 2008 zaključili s pozitivnim rezultatom:

• 80,7 odstotkov podjetnikov je ugotovilo podjetnikov dohodek,
• 582 podjetnikov je poslovno leto končalo v rdečih številkah,
• podjetniki so skupaj na vseh področjih dejavnosti ugotovili neto podjetnikov dohodek v višini 21.930 tisoč evrov.

Najpomembnejše področje pri poslovanju podjetnikov je področje gradbeništva. Podjetniki iz te dejavnosti imajo največ zaposlenih, s katerimi so ustvarili najvišji delež neto podjetnikovega dohodka in neto dodane vrednosti.

Pomurski podjetniki, v primerjavi s slovenskimi, izstopajo pri donosnosti sredstev in kapitala, medtem ko je pri ostalih temeljnih kazalnikih razvoja opazen zaostanek. Tako zaostajajo za slovenskim povprečjem pri ustvarjenih prihodkih na zaposlenega za 18,3 odstotkov, pri ustvarjenem neto podjetnikovem dohodku na zaposlenega za 24,4 odstotkov in pri ustvarjeni neto dodani vrednosti na zaposlenega za 13,9 odstotkov. Za najmanj (1,4 odstotkov) zaostajajo pri izplačani bruto plači na zaposlenega, ki je v Pomurju znašala 775 evrov. V primerjavi s pomurskimi družbami so podjetniki v povprečju prejeli mesečno za 225 evrov nižjo bruto plačo.

SEDANJOST KOT VEZ MED PRETEKLOSTJO IN PRIHODNOSTJO

Da se posamezna poglavja v zgodovinskem razvoju Radenske berejo kakor zanimiv roman, sta na slavnostni prireditvi, katere namen je bil povezati preteklost družbe z njeno sedanjostjo in prihodnostjo, prikazala Tajda Lekše in Boštjan Rous. Boštjan Rous je v vlogi Karla Henna, zdravnika, ki je prvi pred 140 leti napolnil prve steklenice vode, skozi zanimive dialoge s Tajdo Lekše orisal začetke družbe. Bogato zgodovino so prikazali tudi z zgodovinskim filmom in z legendarnimi reklamnimi spoti. Godalni kvartet Rožmarinke je poskrbel za glasbene premore med dialogi in govorom osrednjega govorca direktorja družbe Zvonka Murglja.

ŽIVI ČLOVEŠKI KIPI IN PLESALEC NA VRVI POSKRBELI ZA OPTIMISTIČNO ZAZRTOST V PRIHODNOST

Posebna atrakcija prireditve so bili »človeški kipi« - plesalci sodobnega plesa, ki so prvi del prireditve zamenjavali poze svojih teles v položajih, kot jih poznamo z etiket najnovejših vod iz Radenske. S plesnim performansom so v nadaljevanju prikazali sedanjost Radenske, in sicer kot vitalno, srčno in harmonično. Na vprašanje kakšna bo prihodnost, je simbolično odgovoril artist na vrvi. Ta je ponesel tri rdeča srca, simbol Radenske, v nebo - v prihodnost. Ko so obsijana visela izpod stropa dvorane so nakazala, da bo svetla, polna življenja in vitalne energije.

Za izgradnjo nove tovarne formalina F-2 so se v družbi Nafta Petrochem odločili predvsem zaradi povečanja povpraševanja po formalinu in zaradi pomanjkanja proizvodnih kapacitet v industrijskem kompleksu Nafte Lendava. Nafta Petrochem bo z obratovanjem nove tovarne letno proizvodnjo tako povečala za 47 odstotkov in s tem dosegla tudi večjo fleksibilnost proizvodnje in možnost širitve na nove trge.

Investicija nove tovarne formalina je sicer za 20 odstotkov presegla načrtovana sredstva, zaradi porasta cene jekla in katalizatorja v času od marca 2006 do oktobra 2007. Vendar je kljub temu ostala še vedno v okvirjih najetega kredita pri NLB Ljubljana v marcu 2006, ki je znašal 6.040.000,00 evrov.

ODPRAVLJENO OZKO GRLO V PROIZVONJI SINTETIČNIH MAS

Direktor skupine Nafta Lendava, Mirko Horvat je ob otvoritvi poudaril: »Z novo tovarno F-2 smo uresničili cilje po širitvi lastnega proizvodnega programa ter tako odpravili ozko grlo pri proizvodnji surovine za sintetične mase, obenem pa smo izboljšali produktivnost in konkurenčnost podjetja.« Minister Lahovnik pa je izpostavil pozitivno vlogo družbe Nafta Petrochem, ki je celovito pripomogla k povečanju gospodarstva ter se tako aktivno vključila v globalno uresničevanje Kjotskega protokola. V novi tovarni bo namreč stekla proizvodnja 55-odstotne raztopine formalina v skladu z najnovejšimi ekološkimi standardi.

Na dogodku so sodelovali tudi učenci Dvojezične osnovne šole I (DOŠ I) Lendava, ki so v času gradnje tovarne F-2, pripravljali raziskovalne naloge na temo odgovornosti podjetja do lokalnega okolja. V zahvalo za sodelovanje so učencem Dvojezične osnovne šole Lendava in predstavnikom Eko šol predali sadiko lipe z Naftinega dvorišča.

ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU ZA REZERVOAR ZA ZBIRANJE DEŽEVNICE 12.000 L+

Znak kakovosti v graditeljstvu potrjuje odličnost in rezultate kakovosti slovenskih izdelkov ter storitev s področja graditeljstva v skladu z evropsko primerljivimi kriteriji. Namen znaka je informiranje in varovanje potrošnika, pa tudi spodbujanje raziskav in razvoja novih izdelkov. Inštitut za gradbeništvo je Znak podelil Rotovemu rezervoarju za zbiranje deževnice 12.000 L+. Pri tem je kot prednosti in tehnološki dosežek izpostavil naslednjih pet lastnosti rezervoarja: izboljšanje kakovosti, enostavnejša manipulacija, racionalizacija proizvodnje, vgradnja čistilnih sistemov in pa okoljski vidik, torej prijaznost izdelka do okolja.

STANDARD ISO 14001 DOKAZUJE OKOLJU PRIJAZNO PROIZVODNJO

V podjetju ROTO poleg razvoja okolju prijaznih izdelkov, nenehno uvajajo tudi okolju prijazne proizvodne tehnologije. To dokazuje tudi nedavni nakup proizvodnje italijanskega podjetja Chicco, kjer vse odpadke pri proizvodnji 100% reciklirajo. Sicer pa so konec januarja 2009 kot 14. slovensko podjetje pridobili certifikat ISO 14001. Cerfitikat svetovno priznane akreditacijske hiše Boureau Veritas dokazuje, da je njihova proizvodnja okolju prijazna. Glede na trende v EU, številna multinacionalna podjetja dajejo prednost tistim dobaviteljem, ki izpolnjujejo tudi ekološke kriterije in zato računajo, da jim bo ISO 14001 prinesel tudi dodatno prednost pred konkurenco.

NADALJEVANJE AKCIJE »POMURCI ZBIRAMO DEŽEVNICO«

V mesecu maju so v podjetju pričeli z akcijo »Pomurci zbirajmo deževnico«, v okviru katere ponujajo sofinanciranje 25 odstotkov investicije v zbiralnik deževnice oziroma čistilne naprave. Akcija se je izkazala kot uspešna, zato so se odločili podaljšati sofinanciranje še v mesecu juniju. Ob tej podaljšani akciji je na razpolago še sofinanciranje investicij v čistilne naprave pri EKO skladu. Kakor poudarjajo v Rotu, je slednje posebej koristno za vse, ki živijo na območjih ,kjer jim ni omogočen priklop na vaško kanalizacijo in so zato primorani izbrati individualni sistem čiščenja voda.

1. VEČJO POZORNOST NAMENITE ZAPOSLENIM

Zaposleni sodijo med tiste dejavnike, ki ji moramo dati zelo velik poudarek. Nezadovoljstvo oz. zadovoljstvo zaposlenih je velikokrat odvisno zgolj od komunikacije med vodstvom in nižjimi strukturami. Presenečeni boste, kako veliko se da narediti na njihovem zadovoljstvu s preudarno in načrtno komunikacijo. Že s pomočjo klasičnih orodij, kot so interno glasilo, pismo zaposlenim, izobraževanja, interni dogodek in podobno, lahko ustvarite čuda.

Namig: s pravilno izbiro komunikacijskih orodij za vašo interno javnost, lahko ustvarite pozitivno klimo podjetja, ki bo vplivala na občutek zadovoljstva vaših zaposlenih.

2. KOMUNICIRAJTE S FINANČNO JAVNOSTJO

Če želite hiter in dinamičen razvoj podjetja potrebujete za to zaupanje finančne javnosti – potencialnih financerjev. Da jih pridobimo na svojo stran je pomembno uporabiti primerna komunikacijska orodja. Med njimi naj ne izostanejo dobro pripravljena letna poročila, privlačna osebna izkaznica, pozitivna finančna publiciteta in učinkovite PR novice, ki bodo vaše podjetje predstavljale v pravi podobi.

Namig: za dosego vodilnega položaja na trgu znotraj določene panoge je nujno izpostaviti konkurenčno prednost podjetja in jo kontinuirano usmerjati med javnosti.

3. POVLECITE PRAVE MARKETINŠKE POTEZE

Čeprav se zdi, da v svetu komunikacij le z velikimi oglasnimi sporočili lahko dosežemo velik učinek, to pravzaprav ne drži. Z dobrim poznavanjem svojih javnosti lahko z manjšimi in drugačnimi potezami oglašujete na zelo učinkovit način. V času recesije je pametno izkoristiti možnosti, ki jih ponuja svetovni splet - spletni forumi, klepetalnice, blogi in oglasne pasice lahko dosežejo širok spekter ciljnih javnosti. Lahko pa izpostavite svoje prednosti v spretno napisanem PR-članku in obvestiti o novostih v podjetju z brezplačno e-pošto.

Namig: rek »več je manj«, drži tudi v marketinškem svetu. Manjše,
a pravilno izbrane marketinške poteze, lahko prinesejo velik uspeh.

4. PRISTOPITE K OGLAŠEVANJU NA SEBI LASTEN NAČIN

Inovativni pristopi v oglaševanju pridobivajo na pomenu v času recesije. Izkoristite priložnost z nenavadnimi pristopi, ki bodo dopolnjeni s kreativnimi oblikovalskimi rešitvami in izstopite iz množice kot samostojen in izviren subjekt. Oglašujte na nenavadnih mestih in z nevsakdanjimi prijemi. Presenečenje je najbolj učinkovit način, da pustite na potrošniku vtis.

Namig: s kreativnimi oblikovalskimi rešitvami, boste hitreje prišli do cilja in v času recesije premagali konkurenco in segli povsem v ospredje.

5. KOMUNICIRAJTE DIREKTNO

Pripravite brezplačne in zanimive seminarje, na katerih boste opozorili nase in s tem pritegnili bodoče naročnike. Pripravite družabne dogodke za poslovne partnerje in za svoje zaposlene. Naj bodo organizirani skrbno, saj le-tako lahko dosežete prvotni namen.

Namig: če je dogodek slabo pripravljen in nima pozitivnega in želenega učinka na ciljne javnosti, ki jih z dogodkom nagovarjamo, ne opravi svojega poslanstva.