POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB ŠE VEDNO V ZAOSTANKU

Število gospodarskih družb, ki so predložile podatke, se je v primerjavi z letom 2007 povečalo za 108 oz. za 8,5 odstotka. Kar pa ne pomeni, da je raslo tudi število zaposlenih. Ta rast je precej manjša oziroma se je povečala le za 3,3 odstotka.

Družbe so gospodarile z realno višjim premoženjem in ustvarile realno višji obseg poslovanja. Nekaj dejstev v zvezi s tem:

• v primerjavi z letom 2007 so povečale obseg skupnih prihodkov za 14 odstotkov;
• večino prihodkov je bilo ustvarjenih s prodajo izdelkov na domačem tržišču - 67,1 odstotkov;
• najbolj izvozno dejavni so v predelovalni dejavnosti. Ustvarili so 389.925,00 evrov prihodkov, kar predstavlja 64,4 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje na tujih trgu (EU in izven);
• rast neto dodane vrednosti družb je 5,5 odstotkov (na državni ravni 7,9 odstotkov);
• 470 družb v Pomurju z ustvarjeno neto dodano vrednostjo ni zmoglo pokriti stroškov amortizacije in stroškov plač.

Zaradi povečanega obsega poslovanja se je okrepila potreba po dodatnih virih financiranja. Kljub zvišanju obrestnih mer za nova posojila so pomurske družbe preteklo leto izkazovale občutno višje finančne obveznosti. Sredstva pa so namenila v investicije in nabavo zalog.

Izgube na področju financiranja kot posledica dodatnega zadolževanja, so bile tiste, ki so znižale pozitivni rezultat poslovanja. Tako je neto čisti dobiček, ki so ga pomurske družbe ustvarile v letu 2008 v znesku 12.559,00 evrov, kar je v zadnjem triletnem obdobju najslabši rezultat. Analitiki ga pripisujejo tako slabšemu poslovanju družb kot splošni gospodarski krizi. Kljub povečani izvozni usmerjenosti in rasti čistih prihodkov od prodaje na domačem trgu, odhodki niso imeli zadostnega kritja v prihodkih. Posledica tega je bila tudi slabša ospodarnost poslovanja.

Svoje poslovanje so poslabšale tako uspešne, kot neuspešne družbe:

• 852 družb ali 62 odstotkov vseh v regiji je zmanjšalo obseg čistega dobička za dobro tretjino,
• 438 družb, ki so poslovale neuspešno še povečalo izgube in sicer za 1,8-krat. Najvišje izgube so ugotovile družbe s področja gostinstva in kmetijstva. Najvišje dobičke pa na področju predelovalnih dejavnosti in gradbeništva.

Gospodarska moč regije se je poslabšala. Delež prihodkov (2,5 odstotkov) in neto dodane vrednosti (2,7 odstotkov) je ostal nespremenjen, zmanjšal pa se je delež v dobičkih (z 2,5 odstotkov v letu 2007 na 2,0 odstotka v letu 2008) in povečal delež v izgubah (v letu 2008 3,2 odstotka). Na zaostajanje pomurskega gospodarstva za gospodarstvom države kažejo tudi temeljni kazalniki razvoja. Tako so pomurske družbe v letu 2008 ustvarile neto dodano vrednost na zaposlenega v višini 24.637 evrov, kar je še vedno za 10.642 evrov oz. 30,2 odstotkov manj od slovenskega povprečja. Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega so ugotovile družbe s področja oskrbe z elektriko, plinom in paro ter poslovanja z nepremičninami. Pri prihodkih na zaposlenega zaostajajo družbe v regiji za slovenskim povprečjem (167.507 evrov) za 34 odstotkov.

Tako kot prejšnja leta so tudi v letu 2008 pomurske plače pod slovenskim povprečjem. V letu 2008 je delavec prejel v povprečju mesečno bruto 1.030 evrov, kar je za 9 odstotkov več kot v letu poprej, vendar še vedno za dobro petino manj kot v državi (1.291 evrov). Najvišje plače so bile izplačane na področju storitvenih dejavnosti in sicer na področju informacijske in komunikacijske dejavnosti ter področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

MED SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI GRADBENIŠTVO NAJPOMEMBNEJŠA DEJAVNOST

Samostojni podjetniki so podobno kot gospodarske družbe poslovno leto 2008 zaključili s pozitivnim rezultatom:

• 80,7 odstotkov podjetnikov je ugotovilo podjetnikov dohodek,
• 582 podjetnikov je poslovno leto končalo v rdečih številkah,
• podjetniki so skupaj na vseh področjih dejavnosti ugotovili neto podjetnikov dohodek v višini 21.930 tisoč evrov.

Najpomembnejše področje pri poslovanju podjetnikov je področje gradbeništva. Podjetniki iz te dejavnosti imajo največ zaposlenih, s katerimi so ustvarili najvišji delež neto podjetnikovega dohodka in neto dodane vrednosti.

Pomurski podjetniki, v primerjavi s slovenskimi, izstopajo pri donosnosti sredstev in kapitala, medtem ko je pri ostalih temeljnih kazalnikih razvoja opazen zaostanek. Tako zaostajajo za slovenskim povprečjem pri ustvarjenih prihodkih na zaposlenega za 18,3 odstotkov, pri ustvarjenem neto podjetnikovem dohodku na zaposlenega za 24,4 odstotkov in pri ustvarjeni neto dodani vrednosti na zaposlenega za 13,9 odstotkov. Za najmanj (1,4 odstotkov) zaostajajo pri izplačani bruto plači na zaposlenega, ki je v Pomurju znašala 775 evrov. V primerjavi s pomurskimi družbami so podjetniki v povprečju prejeli mesečno za 225 evrov nižjo bruto plačo.