Ko sem kot mlad in nadobuden diplomant šele začenjal svojo karierno pot, sem že takoj zagrizel v kislo jabolko imenovano inovativnost. Spomnim se, da sem za interni časopis podjetja, kjer sem bil zaposlen, zapisal, da inovativnost ustvarjamo ljudje. Z zapisanim sem želel sporočiti, da nas, ob krizi ali zastoju podjetja, edino inovacija lahko reši in premakne s točke zastoja.
Danes, kakšno desetletje po tem, v času vsesplošne svetovne krize, zopet začenjam razmišljati o inovativnem potencialu naših zaposlenih. Ugotavljam, da se vse bolj zavedamo, da sta glavna cilja inovacij ustvarjati nekaj boljšega in biti boljši od drugih, pravi odgovor na to, kako trenutno krizo obrniti v tako želeno priložnost. Podjetja brez inovacijskega potenciala svojih zaposlenih doma nimajo nobenih možnosti na globalnem trgu. V Evropski uniji in svetu bomo enakovreden partner izključno z dobrimi inovacijami in njihovimi produkti, zato spodbujajmo zaposlene h kreativnemu mišljenju ter jih zanj tudi primerno nagradimo. Če želimo delati bolje, hitreje in ceneje, potrebujemo nove ideje.
Dovolimo si še enkrat krajši miselni preskok v zgodovino in se spomnimo leta 2000. Evropska unija si je takrat zastavila cilj, da do 2010. leta postane »najbolj dinamično, konkurenčno in trajnostno na znanju ter inovativnosti temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo«. Kaj od tega se uresničuje? Vsak naj poišče odgovore pri sebi. Sam mislim, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Ampak obžalovati za nazaj je brezpredmetno. Glejmo naprej, pridobljeno znanje in izkušnje nadgradimo z novimi idejami in produktivnost ter konkurenčnost ne bosta izostali.
V zadnjih desetih letih nam je uspelo obrniti izobrazbeno strukturo diplomantov povsem v prid družboslovcev. Naravoslovje pa, ki je temelj za tako imenovane tehnološke inovacije, je »obviselo v zraku«. Tako se ob trenutni gospodarski krizi soočamo še s krizo neustreznih« kadrov, ki nam dodatno onemogoča želeni tehnološki preboj. Tudi zato, da bo naravoslovje spet spoštovano, se potrudimo, da postanejo naši inovatorji spoštovani sodelavci in ne, kakor jih radi označimo, moteči posebneži.
Odkar obstaja misleče človeštvo, si je človek vedno prizadeval odkriti novo in si s tem lajšati in lepšati življenje. Zato je biti poseben v svetu gospodarstva željeno. Škoda je le, da ni vedno tudi sprejeto!
