Za uspešno poslovanje družb smo poklicani direktorji, saj vlada ne more sklepati pogodbe namesto gospodarstva. Prav tako vlada ne more rešiti svetovne krize, pričakujemo pa, da še posebej sedaj ustvari konkurenčno okolje, v katerem lahko slovensko gospodarstvo preživi in razmišlja o razvoju. Zato na PGZ-ju pričakujemo bolj premišljene in konkretnejše ukrepe vlade v boju proti krizi, saj se večina dosedanjih ukrepov ni izkazala kot taka. Pozitivno ocenjujemo državno jamstvo za bančne vloge državljanov, ki je preprečil, da bi se v celoti porušil načeti sistem zaupanja v banke. Subvencija za krajši delovni čas 36 oz. 32 ur in zagotovitev subvencije delodajalcem za zaposlene, ki so napoteni na »čakanje na delo«, pa sta se prav tako izkazala za učinkovita ukrepa.

Ključna težava našega gospodarstva je, da v zadnjih letih izgublja strukturno konkurenčnost v izvozu. Ta je še posebej evidentna zaradi lanske visoke inflacije in stabilnega evra. K temu moram dodati še eksplozijo plač v javnem sektorju, pa tudi to, da smo zadnja leta trošili oz. investirali več, kot bi si realno lahko privoščili. Če se bomo tega zavedali, lahko krizo izkoristimo in v njej iščemo naše priložnosti. Država mora spoznati konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva v primerjavi z evropskim in na tej osnovi graditi naš nadaljnji razvoj. Te so predvsem: visoka mednarodna menjava v BDP oz. višine izvoza, relativno majhna zadolženost in kvaliteten management.Pri tem pa mora obvezno začeti sanirati našo največjo slabost, to je poceniti drago državo. Kriza je priložnost, da odpravimo nekatera nesorazmerja v javnem sektorju.

PGZ je v tem turbolentnem času poskrbela za boljšo dostopnost do informacij, okrepili smo sodelovanje z ostalimi zbornicami, organizirali dogodke, ki prispevajo k ublažitvi krize - predstavili smo javne razpise relevantnih ministrstev, organizirali UO o financiranju SID banke. Pripravili smo posvet z Zavodom za zaposlovanje na temo aktualne zakonodaje in posvet na temo »Možnosti delodajalcev v času gospodarske krize«. Napovedi gospodarskega razvoja za prihodnje leto so še vedno negativne tako v Evropski uniji kot v Sloveniji. Zato bo kriza v letu 2010 podobna letošnji in bo zajela tudi panoge, ki jih je do sedaj obšla. Sicer upamo, da se bo odboj zgodil v prihodnjem letu, vsekakor pa bomo učinke krize čutili vsaj še 3 leta, nakar pa lahko računamo na sedemletno ekonomsko nihanje med recesijo in konjunkturo. Zelo smo odvisni od izvoza, zato bodo za naše gospodarstvo pomembni tudi ukrepi v svetovni ekonomiji.

Vsak ukrep je v tem času izredno dobrodošel. Kar se nam zdi pomanjkljivo pa je, da ni dovolj dobrih dolgoročnih rešitev. V praksi se najbolj srečujemo s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa. V naši, celjski regiji, je to subvencijo dobilo odobreno 35 podjetij s 5073 zaposlenimi. Za oceno tretjega paketa protikriznih ukrepov pa je še prezgodaj. Vendar glede njegovih učinkov nismo veliki optimisti. Vsaka kriza je tudi priložnost. Seveda! A razna učena razglabljanja o novih trgih, o izdelkih z visoko dodano vrednostjo in tako naprej v tem času z realnim življenjem nimajo veliko zveze. Ker govorimo o svetovni krizi, težko iščemo nove trge. Nam se zdi pomembno, da podjetja nadaljujejo razvoj, da vzdržijo, saj vsa konkurenca ne bo preživela krize. In tu je ena od priložnosti za tiste, ki bodo v času krize uspeli racionalizirati poslovanje in vlagati v prihodnost.

V RGZC izvajamo številne aktivnosti, vezane na krizne razmere. Med njimi bi izpostavil seznanjanje podjetij o ravnanju na delovnopravnem področju, ki je potekala preko okroglih miz, posvetov in delavnic. Svojim članom smo ponudili tudi podporo pri povečanju internacionalizacije podjetij. Nenehno ponujamo in posredujemo stike in informacije na finančnem področju. Vladi in dobaviteljem smo posredovali tudi nekaj sklepov, ki bi olajšali delo v teh težkih časih. Zavzeli smo se za znižanje cen električne energije in plina ter za spremembo pogojev plačilnih rokov. Rešitev zaenkrat še ni, zadeva tako še naprej ostaja aktualna.

Koliko časa bo kriza trajala, je praktično nemogoče napovedati, vsi upamo, da se bo čim prej zaključilo. Želel pa bi opozoriti na to, da ne smemo pričakovati, da bomo v kratkem času dosegli številke, ki so bile pred začetkom krize. Enostavna matematika pove, da če si znižal obseg na 60%, rabiš tri leta rast po 20%, da dosežeš nivo, na katerem si bil pred krizo. Upam, da bosta po tej krizi delo in proizvodnja pridobila na veljavi. Še pred kratkim je namreč veljalo, da se pravzaprav ne splača delati oz. proizvajati, da je vse, kar je potrebno, malo špekulacij na borzi.

V Štajerski gospodarski zbornici ocenjujemo, da je zaenkrat praktično edini konkretni ukrep za razbremenitev gospodarstva subvencioniranje delovnega časa. Drugega zaenkrat ni videti. Sicer najbolj pričakujemo ponovno normalni dostop do denarja, ki ga potrebujemo za realizacijo naših razvojnih načrtov in projektov. V mislih imamo predvsem ponovni dostop do bančnih virov po cenah, ki jih lahko prenesejo naše dejavnosti in odplačilnih rokih, ki so realni za realni sektor. Tako cene kot odplačilni roki pa sedaj niso realni. Učinkov ukrepov tako v naši regiji zaenkrat pravzaprav ne opazimo. Podjetjem skozi krizo pomagamo predvsem s posredovanjem koristnih in uporabnih informacij za hitrejše obvladovanje poslovnih priložnosti. Različne oblike delavnic, posvetovanj in forumov dajejo neposredne koristi številnim članom. Obenem smo pripravili več multi- in bilateralnih srečanj gospodarstvenikov s področij obstoječih in novih tržnih okolij. Nazadnje z Avstrijci, predstavniki BiH, pred realizacijo pa je podobno poslovno srečanje s partnerji iz Srbije.