Če pogledamo rezultat pred obdavčitvijo, so pomurske družbe leto 2010 zaključile celo z dobičkom, saj so bili skupni prihodki višji od skupnih odhodkov za znesek neto celotnega dobička¹ v višini 453 tisoč evrov. Če pri tem upoštevamo še znesek obračunanega davka iz dobička uspešnih družb (7.167 tisoč evrov) ter znesek odloženih davkov (966 tisoč evrov), je končni rezultat poslovanja pomurskih gospodarskih družb neto čista izguba² v višini 7.680 tisoč evrov, kar je za več kot polovico manj kot v letu 2009. Takšen rezultat je posledica očiščenih bilanc, predvsem pri srednjih družbah, ki so na račun oslabitve premoženja v letu 2009, v bilancah izkazovale še visoke izgube (36.249 tisoč evrov), medtem ko so leto 2010 zaključile z neto čistim dobičkom v višini 1.125 tisoč evrov.

Po obsegu gospodarske aktivnosti in vplivu na končni poslovni rezultat so v ospredju družbe s področja delovno intenzivne predelovalne dejavnosti. 230 družb v tej dejavnosti je v primerjavi z letom poprej ustvarilo 2,6-krat nižji obseg neto čiste izgube v končni višini 13.593 tisoč evrov. Najvišji dobički so bili ustvarjeni pri proizvodnji kovinskih izdelkov, živil in motornih vozil, prikolic ter polprikolic. Do manj ugodnih premikov je prišlo pri sicer najuspešnejših družbah s področja trgovine in gradbeništva. Družbe iz prvega področja so zmanjšale obseg neto čistega dobička za 65,4 %, družbe iz slednjega pa za 29,3 %.

Ugodnejše rezultate beležimo predvsem na račun boljše gospodarske aktivnosti družb. Tako so družbe v regiji prvič po več letih beležile hitrejšo rast prihodkov (8,8 %) od vseh družb v republiki in to za 1,5 odstotne točke. Obseg odhodkov (rast 7,7 %) je bil nižji za 0,8 odstotne točke. Ugodnejšo rast beležimo tudi pri neto dodani vrednosti (rast 5,4 %), saj je bila višja za 0,9 odstotne točke. Pomurske družbe tako prvič po več letih v celotni gospodarnosti ne zaostajajo. Celotna gospodarnost poslovanja je tako na enaki ravni kot v republiki, družbe v regiji nekoliko zaostajajo pri gospodarnosti poslovanja. Obseg skupnih prihodkov je v regiji uspelo povečati 816 družbam. Med vsemi prihodki najvišjo rast beležimo pri prihodkih na trgih EU (31 %). Prihodke na tujih trgih je uspelo povečati 300 družbam v regiji. Najbolj izvozno dejavne so družbe s področja predelovalne dejavnosti, natančneje družbe s področja proizvodnje kovinskih izdelkov, strojev in naprav.

Kljub ugodnim premikom temeljnih ekonomskih kategorij, ekonomska moč regije stagnira. Tako ostaja delež prihodkov (2,4 %), odhodkov (2,4 %), neto dodane vrednosti (2,5 %) in ustvarjenih dobičkov nespremenjen (1,8 %). Občutno se je zmanjšal le delež v izgubah (1,9 %). Razkorak z republiko še vedno ostaja. V Pomurju zaostajamo pri prihodkih na zaposlenega za 32 %, pri neto dodanivrednosti na zaposlenega za 28 % in pri bruto plači na zaposlenega za 16 %. Gledano po regijah pomurske družbe tudi letos dosegajo najnižjo neto dodano vrednost na zaposlenega (25.799 evrov), prav tako so bile delavcem v regiji izplačane najnižje plače (1.152 evrov). Še najbolj se pomurskemu povprečju približa Notranjsko-kraška regija s 27.040 evri neto dodane vrednosti in 1.172 evri plače na zaposlenega.

V Pomurju so v letu 2010 pozitivno poslovali le samostojni podjetniki. Letno poročilo na poenotenih obrazcih je predložilo 3.339 podjetnikov. Ugotovili so neto podjetnikov dohodek v višini 13.005 tisoč evrov. 75,3 % vseh podjetnikov je izkazalo podjetnikov dohodek v višini 17.383 tisoč evrov, 24,0 % podjetnikov negativni poslovni izid v višini 4.378 tisoč evrov, preostali podjetniki so poslovali s pozitivno ničlo.

Pozitivni končni izid je bil ugotovljen na vseh področjih dejavnosti. Najuspešneje so poslovali podjetniki s področja gradbeništva. Podjetniki te dejavnosti imajo 885 zaposlencev, s katerimi so ustvarili 20,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje in izkazali najvišji neto podjetnikov dohodek v višini 2.994 tisoč evrov in neto dodano vrednost v višini 17.951 tisoč evrov. Največ podjetnikov v Pomurju ima kot glavno dejavnost registrirano dejavnost G (Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil). 566 podjetnikov tega področja je zaposlovalo 14,2 % vseh delavcev in z 17,4 % vseh sredstev ustvarilo 18,9 % vseh čistih prihodkov od prodaje v regiji.

Podjetniki v Pomurju so v letu 2010 zaposlovali 3.312 delavcev, kar pomeni 20,3 % delavcev zaposlenih v družbah Pomurske regije oziroma 6,6 % vseh delavcev zaposlenih pri podjetnikih na ravni republike. Največ zaposlenih (44,7 %) in največ čistih prihodkov od prodaje (88.632 tisoč evrov) so ustvarili podjetniki, ki razpolagajo s 40,2 % vseh sredstev in so imeli od 2 do 5 zaposlencev³. V povprečju je delavec zaposlen pri podjetnikih, mesečno prejel 841 evrov bruto plače (v republiki 864 evrov), kar je za 311 evrov manj od zaposlenega v pomurskih gospodarskih družbah.

Temeljni kazalniki o poslovanju podjetnikov v regiji in republiki kažejo na zaostajanje regije za državo. Pomurski podjetniki so dosegli slabšo celotno gospodarnost in slabšo gospodarnost poslovanja. Pri prihodkih na zaposlenega zaostajajo za 20,3 %, pri ustvarjenem neto podjetnikovem dohodku na zaposlenega za 27,8 % in pri neto dodati vrednosti na zaposlenega za 13,8 %. Pomurski podjetniki so uspešnejši pri donosnosti sredstev in kapitala. Na 100 evrov kapitala so ustvarili 79 evrov neto dodane vrednosti (v republiki 66 evrov), na 100 evrov sredstev pa 35 evrov neto dodane vrednosti (v republiki 34 evrov). Izboljšala se je tudi čista dobičkovnost prihodkov za 2,2 %, medtem ko se je na nivoju države poslabšala za 0,7 %.

V letu 2010 je v Pomurju poslovalo 36 zadrug. Ustvarile so neto čisto izgubo v višini 289 tisoč evrov, kar predstavlja 56,8 odstotni delež v republiki Sloveniji. Na ta delež so najbolj vplivale zadruge s področja dejavnosti gradbeništva (42,8 %) in trgovine (34,8 %). Pomurske zadruge so dosegle za 2,7 % višjo rast prihodkov in odhodkov kot zadruge na nivoju države. Ustvarile so za 9,4 odstotne točke višjo rast neto dodane vrednosti. Prihodki na zaposlenega so znašali 320.819 evrov, 44,4 % več kot v republiki, in bruto plača 1.248 evrov, kar je za 73 evrov več kot v republiki.


¹ Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki.
² Neto čista izguba je neto celotna izguba, povečana za obračunane davke in zmanjšana za neto odložene davke oz. negativna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo.
³ Nosilci dejavnosti oziroma lastniki niso vključeni v število zaposlenih.