Predstavljamo
PROJEKT Pravi poklic za razvoj - Right profession
Pomurska gospodarska zbornica je kot vodilni partner v projektu »Right Profession« oblikovala čezmejno projektno partnerstvo. Osnovno vodilo za oblikovanje projektnega partnerstva in odločitve za izvedbo skupnega projekta na slovenski in madžarski strani meje je bilo dejstvo, da se srečujemo s kroničnim pomanjkanjem poklicno usposobljenega kadra, ki ga podjetja potrebujejo. Dejstvo pa je, da je odnos tistih, ki vplivajo na mladino pri odločanju za šolanje, predvsem njihovih staršev, do teh poklicev odklonilen. Območji na obeh straneh meje se soočata s skoraj enako problematiko in skupaj lahko najdemo metode, s katerimi bomo v okolju razblinili stereotipe o posameznih poklicih in pridobili zaupanje vanje tako pri mladih kot pri nekoliko starejših.
Splošni cilj projekta je zaustaviti rast števila mladih brezposelnih, ki končajo šolanje, a zaradi neustrezne izobrazbe ne morejo dobiti službe ter prispevajo k strukturni brezposelnosti v regiji. Čezmejni cilj pa je predvsem okrepitev pretoka delovne sile med državama. Seveda pa bodo naše aktivnosti v pomoč tudi tistim, ki pripravljajo proces izobraževanja, da bo ta bolje prilagojen zahtevam trga.
Projektno partnerstvo, ki smo ga oblikovali na podlagi dolgoletnih izkušenj in sodelovanja, je logična posledica postavljenih ciljev in vključuje ključne predstavnike delodajalcev v čezmejni regiji ter podjetniško podporno okolje. Na Madžarskem sta to gospodarski zbornici Železne in Zalske županije ter Center za delo Zahodne prekdonavske regije, na Slovenski strani pa Pomurska gospodarska zbornica, Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota, Razvojni center Murska Sobota in Center novih idej in vizij Ljutomer.
Ciljne skupine
Glavna ciljna skupina našega projekta so mladi, ki se odločajo za svojo poklicno pot (učenci od 6. do 8. razreda osnovnih šol na slovenski strani ter učenci 9. in 10. razreda poklicnih šol na madžarski strani). Seveda so ciljna skupina tudi starši, ki v veliki meri odločajo o nadaljnji poti svojih otrok. Da bi projekt lahko izvajali in se približali ciljni skupini, smo k sodelovanju povabili ravnatelje, učitelje in druge ponudnike formalnega in neformalnega poklicnega usposabljanja in izobraževanja ter zavod za zaposlovanje. Seveda pa k sodelovanju vabimo tudi podjetja, ki boste z izraženimi potrebami po določenih poklicnih prispevala k sistemskemu informiranju mladih o poklicih, ki imajo v tem okolju perspektivo in možnost čimprejšnje zaposlitve.
Projekt bo trajal naslednja tri leta.
Neposredni učinki projekta bodo:
Projektno partnerstvo, ki smo ga oblikovali na podlagi dolgoletnih izkušenj in sodelovanja, je logična posledica postavljenih ciljev in vključuje ključne predstavnike delodajalcev v čezmejni regiji ter podjetniško podporno okolje. Na Madžarskem sta to gospodarski zbornici Železne in Zalske županije ter Center za delo Zahodne prekdonavske regije, na Slovenski strani pa Pomurska gospodarska zbornica, Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota, Razvojni center Murska Sobota in Center novih idej in vizij Ljutomer.
Ciljne skupine
Glavna ciljna skupina našega projekta so mladi, ki se odločajo za svojo poklicno pot (učenci od 6. do 8. razreda osnovnih šol na slovenski strani ter učenci 9. in 10. razreda poklicnih šol na madžarski strani). Seveda so ciljna skupina tudi starši, ki v veliki meri odločajo o nadaljnji poti svojih otrok. Da bi projekt lahko izvajali in se približali ciljni skupini, smo k sodelovanju povabili ravnatelje, učitelje in druge ponudnike formalnega in neformalnega poklicnega usposabljanja in izobraževanja ter zavod za zaposlovanje. Seveda pa k sodelovanju vabimo tudi podjetja, ki boste z izraženimi potrebami po določenih poklicnih prispevala k sistemskemu informiranju mladih o poklicih, ki imajo v tem okolju perspektivo in možnost čimprejšnje zaposlitve.
Projekt bo trajal naslednja tri leta.
Neposredni učinki projekta bodo:
- promocija deficitarnih in perspektivnih poklicev prihodnosti med mladimi, njihovimi starši ter učitelji,
- obiski podjetij in delavnic z namenom spoznati poklice,
- predstavitev deficitarnih poklicev v zloženkah in na sejmu,
- razstava poklicev,
- brošure z glavnimi rezultati analize stanja, o perspektivnih poklicih in pogojih zaposlovanja v sosednji državi,
- predstavitev perspektivnih in deficitarnih poklicev na filmih,
- analiza trga dela,
- izobraževanje odraslih,
- ter večje poznavanje razmer na obeh straneh meje skozi izmenjavo mnenj, izkušenj ter dobrih praks.
Predstavljamo
KAKO POSLOVATI Z AVSTRIJO PO 1. MAJU 2011?
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 so se slovenskim podjetnikom odprle številne priložnosti za uspešno in neovirano poslovanje v tujini. A nekatere države članice, med njimi tudi Avstrija, so se dostop do svojega trga odločile omejiti za nekaj dodatnih let. Skrajni rok za popolno sprostitev trga je tako bil maj 2011 in pred dvema mesecema so se umaknile še zadnje ovire pri opravljanju storitev v Avstriji. Dokončno odprtje avstrijskega trga na eni strani podjetnikom prinaša nove priložnosti za posle in večji zaslužek, na drugi strani pa številne in zamudne administrativne postopke ter dosledno izpolnjevanje predpisov, za kar skrbijo do tujcev zelo pozorni inšpektorji. Nedvomno pa je, da se bodo v prihodnosti povečale poslovne priložnosti tako za slovenska kot za avstrijska podjetja. Da bo začetek lažji, smo za vas pripravili navodila, kako se lotiti poslovanja in na kaj morate biti pri tem pozorni.
V Avstriji se lahko, pod pogoji, ki jih določi Avstrija, začasno opravljajo:
V primeru opravljanja storitev v neregulirani dejavnosti opravljanja storitev ni potrebno priglasiti, kar pomeni, da lahko podjetnik v Avstriji sam prosto opravlja takšne storitve. To velja za samostojnega podjetnika, ki bo storitve opravljal v Avstriji sam, brez svojih zaposlenih.
PRIGLASITEV OPRAVLJANJA STORITEV V REGULIRANIH DEJAVNOSTIH
Regulirane dejavnosti v Avstriji določa avstrijski zakon o obrti v 94. členu (GewO). Gre za seznam reguliranih poklicev oziroma obrti, ki niso nujno enake ali podobne slovenskim. Določene slovenske dejavnosti je težko pretolmačiti v avstrijske. V primeru kontrole se lahko šteje napačna priglasitev dejavnosti za nično.
Možno je priglasiti več dejavnosti hkrati.
KAKŠEN JE POSTOPEK PRIGLASITVE?
Slovensko podjetje mora priglasiti opravljanje regulirane dejavnosti pri avstrijskem ministrstvu za gospodarstvo – Bundesministerium für Wirtschaft, Familie und Jugend (BMWFJ).
BMWFJ – Abteilung I/9; Stubenring 1, 1011 Wien; e-pošta: post@i9.bmwfj.gv.at; Faks: +43-1-71100 12205
Prijavi je potrebno priložiti v originalu ali overovljeni kopiji v overovljenem nemškem prevodu:
PRIGLASITEV NAPOTENIH DELAVCEV
Ko bo podjetje želelo začasno opravljati svoje storitve na avstrijskem trgu s svojimi zaposlenimi, mora te napotene delavce priglasiti. To mora podjetje storiti ne glede na to ali bo storitve opravljalo v regulirani, delno regulirani ali neregulirani dejavnosti.
Priglasitev se opravi pri Centralni koordinacijski točki za nadzor ilegalnega zaposlovanja oz. finančni policiji pri Zveznem ministrstvu za finance (Zentrale Koordinationsstelle des Bundesministeriums für Finanzen und die Kontrolle illegaler Beschäftigung; KIAB).
KAKŠEN JE POSTOPEK PRIGLASITVE NAPOTENIH DELAVCEV?
KIAB; e-pošta: post.zko@bmf.gv.at; Fax: +43-1-51433/5910069
Prijavo za vsakega napotenega delavca mora podjetje vložiti najmanj en teden pred pričetkom izvajanja del in sicer na obrazcu KIAB 3 (http://formulare.bmf.gv.at/service/
formulare/inter-steuern/pdfs/9999/kiab3.pdf).
Obrazcu je potrebno priložiti obrazec E101/ A1 (potrdilo o urejenem socialno-zdravstvenem zavarovanju, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije)
KAJ PA V PRIMERU DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV?
Državljane tretjih držav, zaposlene pri slovenskem delodajalcu, lahko delodajalec prav tako napoti na delo v Avstrijo, pri čemer je potrebno obrazcu KIAB 3 priložiti dovoljenje, na podlagi katerega je delavec v Sloveniji zaposlen (dovoljenje za delo, dovoljenje za stalno bivanje idr.) in navesti, kateri pristojni organ je dovoljenje izdal (opravilna številka, datum izdaje in rok trajanja).
ZAHTEVANI DOKUMENTI V PRIMERU NADZORA NAPOTENIH DELAVCEV
Delavci morajo imeti ves čas napotitve pri sebi naslednja dokazila:
Napoteni delavci morajo izkazati, da je njihova višina plače za čas opravljanja dela v Avstriji v skladu z avstrijskimi kolektivnimi pogodbami ustrezne dejavnosti.
To lahko dokazujejo:
Dokumenti o višini plače delavca morajo biti v nemškem jeziku.
KAJ JE POTREBNO UPOŠTEVATI PRI OPRAVLJANJU STORITEV Z NAPOTENIMI DELAVCI V AVSTRIJI?
Avstrija je s 1. 5. 2011 sprejela zakon o boju proti socialnemu in plačilnemu dumpingu, ki določa, da mora tuji delodajalec (npr. slovenski) v času napotitve delavcev v Avstrijo za le-te spoštovati delovnopravne pogoje v skladu z avstrijsko zakonodajo.
Kot osnovna (minimalna) plača se šteje v kolektivni pogodbi določena minimalna bruto plača brez dodatkov, doplačil, preplačil, nedenarnih prejemkov, upošteva pa se izplačilo nadur ter izplačilo prekomernega dela. Poleg tega je potrebno upoštevati določila o delovnem času, dopustu itd.
Za področje gradbeništva je treba upoštevati tudi vplačila v Sklad za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (Die Bauarbeiter- Urlaubsund Abfertigungskasse oz. BUAK), ki trenutno znašajo najmanj 33,67 EUR na delavca na dan.
PRISPEVKI
Prispevki za socialna zavarovanja se za napotene delavce plačujejo v Sloveniji.
DOHODNINA
Dohodnina se plača v Sloveniji, če delavec v koledarskem letu ni napoten v Avstriji za več kot 183 dni.
KAZNI
Nespoštovanje plačila osnovne oz. minimalne plače se kaznuje, in sicer z:
Možne kazni so med drugim:
- storitve v reguliranih dejavnostih ali
- storitve v nereguliranih dejavnostih.
V primeru opravljanja storitev v neregulirani dejavnosti opravljanja storitev ni potrebno priglasiti, kar pomeni, da lahko podjetnik v Avstriji sam prosto opravlja takšne storitve. To velja za samostojnega podjetnika, ki bo storitve opravljal v Avstriji sam, brez svojih zaposlenih.
PRIGLASITEV OPRAVLJANJA STORITEV V REGULIRANIH DEJAVNOSTIH
Regulirane dejavnosti v Avstriji določa avstrijski zakon o obrti v 94. členu (GewO). Gre za seznam reguliranih poklicev oziroma obrti, ki niso nujno enake ali podobne slovenskim. Določene slovenske dejavnosti je težko pretolmačiti v avstrijske. V primeru kontrole se lahko šteje napačna priglasitev dejavnosti za nično.
Možno je priglasiti več dejavnosti hkrati.
KAKŠEN JE POSTOPEK PRIGLASITVE?
Slovensko podjetje mora priglasiti opravljanje regulirane dejavnosti pri avstrijskem ministrstvu za gospodarstvo – Bundesministerium für Wirtschaft, Familie und Jugend (BMWFJ).
BMWFJ – Abteilung I/9; Stubenring 1, 1011 Wien; e-pošta: post@i9.bmwfj.gv.at; Faks: +43-1-71100 12205
Prijavi je potrebno priložiti v originalu ali overovljeni kopiji v overovljenem nemškem prevodu:
- EU potrdilo v skladu z Direktivo 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (potrdilo, da je imetnik zakonito ustanovljen v državi članici z namenom opravljanja zadevnih dejavnosti in da mu v trenutku izdaje potrdila ni prepovedano izvajanje (niti začasno) teh dejavnosti).
Potrdilo izdaja Obrtno podjetniška zbornica Slovenije za svoje člane, za nečlane pa pristojno ministrstvo (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve). - Izpisek AJPES
- Potrdilo o dosedanjem opravljanju dejavnosti, ki se priglaša. Če slovensko podjetje v zadnjih 10-tih letih pred priglasitvijo dejavnosti v Avstriji ni najmanj 2 leti delovalo v Sloveniji, je pred priglasitvijo regulirane dejavnosti v Avstriji treba izvesti priznanje poklicne kvalifikacije ali dokazati, da je dejavnost/ izobrazba tudi v Sloveniji regulirana.
- Potrdilo o državljanstvu in/ali potrdilo o poklicni kvalifikaciji samostojnega podjetnika oziroma zakonitega zastopnika
PRIGLASITEV NAPOTENIH DELAVCEV
Ko bo podjetje želelo začasno opravljati svoje storitve na avstrijskem trgu s svojimi zaposlenimi, mora te napotene delavce priglasiti. To mora podjetje storiti ne glede na to ali bo storitve opravljalo v regulirani, delno regulirani ali neregulirani dejavnosti.
Priglasitev se opravi pri Centralni koordinacijski točki za nadzor ilegalnega zaposlovanja oz. finančni policiji pri Zveznem ministrstvu za finance (Zentrale Koordinationsstelle des Bundesministeriums für Finanzen und die Kontrolle illegaler Beschäftigung; KIAB).
KAKŠEN JE POSTOPEK PRIGLASITVE NAPOTENIH DELAVCEV?
KIAB; e-pošta: post.zko@bmf.gv.at; Fax: +43-1-51433/5910069
Prijavo za vsakega napotenega delavca mora podjetje vložiti najmanj en teden pred pričetkom izvajanja del in sicer na obrazcu KIAB 3 (http://formulare.bmf.gv.at/service/
formulare/inter-steuern/pdfs/9999/kiab3.pdf).
Obrazcu je potrebno priložiti obrazec E101/ A1 (potrdilo o urejenem socialno-zdravstvenem zavarovanju, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije)
KAJ PA V PRIMERU DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV?
Državljane tretjih držav, zaposlene pri slovenskem delodajalcu, lahko delodajalec prav tako napoti na delo v Avstrijo, pri čemer je potrebno obrazcu KIAB 3 priložiti dovoljenje, na podlagi katerega je delavec v Sloveniji zaposlen (dovoljenje za delo, dovoljenje za stalno bivanje idr.) in navesti, kateri pristojni organ je dovoljenje izdal (opravilna številka, datum izdaje in rok trajanja).
ZAHTEVANI DOKUMENTI V PRIMERU NADZORA NAPOTENIH DELAVCEV
Delavci morajo imeti ves čas napotitve pri sebi naslednja dokazila:
- obrazec A1 oz. E101 (potrdilo o urejenem socialno-zdravstvenem zavarovanju, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije),
- kopijo potnega lista,
- kopijo odobrene prijave napotitve,
- kopijo pogodbe z naročnikom t.j. avstrijskim partnerjem,
- potrdilo o priglašeni dejavnosti (če je to potrebno),
- kopijo slovenskega obrtnega dovoljenja (event.),
- kopijo pogodbe o zaposlitvi (event.).
Napoteni delavci morajo izkazati, da je njihova višina plače za čas opravljanja dela v Avstriji v skladu z avstrijskimi kolektivnimi pogodbami ustrezne dejavnosti.
To lahko dokazujejo:
- s pogodbo o delu,
- potrdilom o bančnih nakazilih med delodajalcem in delavcem,
- potrdilom o pravicah in obveznostih med delavcem in delodajalcem, ki vsebuje tudi navedbo višine plače.
Dokumenti o višini plače delavca morajo biti v nemškem jeziku.
KAJ JE POTREBNO UPOŠTEVATI PRI OPRAVLJANJU STORITEV Z NAPOTENIMI DELAVCI V AVSTRIJI?
Avstrija je s 1. 5. 2011 sprejela zakon o boju proti socialnemu in plačilnemu dumpingu, ki določa, da mora tuji delodajalec (npr. slovenski) v času napotitve delavcev v Avstrijo za le-te spoštovati delovnopravne pogoje v skladu z avstrijsko zakonodajo.
Kot osnovna (minimalna) plača se šteje v kolektivni pogodbi določena minimalna bruto plača brez dodatkov, doplačil, preplačil, nedenarnih prejemkov, upošteva pa se izplačilo nadur ter izplačilo prekomernega dela. Poleg tega je potrebno upoštevati določila o delovnem času, dopustu itd.
Za področje gradbeništva je treba upoštevati tudi vplačila v Sklad za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (Die Bauarbeiter- Urlaubsund Abfertigungskasse oz. BUAK), ki trenutno znašajo najmanj 33,67 EUR na delavca na dan.
PRISPEVKI
Prispevki za socialna zavarovanja se za napotene delavce plačujejo v Sloveniji.
DOHODNINA
Dohodnina se plača v Sloveniji, če delavec v koledarskem letu ni napoten v Avstriji za več kot 183 dni.
KAZNI
Nespoštovanje plačila osnovne oz. minimalne plače se kaznuje, in sicer z:
- do 10.000 EUR, če se ugotovijo kršitve pri manj kot 3 delavcih,
- 2.000 do 20.000 EUR, če gre za ponovitev kršitve ali kršitev pri več kot 3 delavcih,
- do 50.000 EUR, če gre za ponovitev kršitve pri več kot 3 delavcih.
Možne kazni so med drugim:
- enoletno prepoved opravljanja dejavnosti
- odvzem obrtnega dovoljenja
- vpis v evidenco prekrškov
- dobiček iz takšnega posla lahko zapade državi idr.
