Poslovni razgled
PONUJAMO, KAR GOSPODARSTVO POTREBUJE
Medpodjetniški izobraževalni center (MI C) Pomurje, katerega temeljni namen je s pomočjo izobraževanja okrepiti konkurenčnost gospodarstva, je s svojim delom začel v letošnjem letu. Ponujajo kakovostne izobraževalne programe in usposabljanja za podjetja, obrtnike in posameznike, sami pa pravijo, da je njihov glavni adut izobraževanje, prilagojeno željam in potrebam naročnika. Specializirani so za tehnične poklice, osredotočeni pa na tiste, ki jih v Pomurju kronično primanjkuje. Pogovarjali smo se z vodjo MI C-a, gospodom Blažem Gerenčerjem.
MIC Pomurje je zaživel v letu 2011 kot organizacijska enota Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ ) Murska Sobota. Za vami so prvi meseci dela. Kakšne cilje ste si zastavili na začetku svoje poti?
Naš cilj v prvih dveh letih, do konca leta 2013, je gotovo to, da se investicija v prostore, ki jih bo uporabljal MIC, kakovostno izpelje do konca. Dolgoročnejši cilj pa je Pomurju z obstoječimi kadrovskimi in tehničnimi zmožnostmi ponuditi čim več kakovostnih programov, izvesti čim več izobraževanj in usposabljanj in postati prepoznavni na trgu kot dober povezovalni člen med šolstvom in gospodarstvom; kot edini pravi ponudnik tehničnega izobraževanja.
Želimo si, da bi bili v roku 5 do 10 let prva asociacija, ko bo šlo za tehnično izobraževanje, predvsem pa, da bi bila gospodarstvo in obrt zelo zadovoljna s kadri, ki zaključijo izobraževanje v naših programih.
Katere izobraževalne programe pa ponujate pri vas?
Vsi tehniški poklici, ki jih ponujamo, so na prvih mestih deficitarnih poklicev v Pomurju. Posledično to pomeni zelo dobre zaposlitvene možnosti, hkrati pa je osnova dobra tudi za nadaljnji študij.
Pri nas se je mogoče vključiti tako v formalna kot v neformalna izobraževanja oz. usposabljanja. Ponujamo 15 formalnih izobraževalnih programov, 15 nacionalnih poklicnih kvalifikacij in čez 100 različnih tehniških modulov izobraževanja. Naša zelo velika prednost in naše bistvo pa je gotovo izobraževanje po meri naročnika, kjer vsebine, obliko in kraj izobraževanja prilagodimo specifičnim potrebam.
Pokrivamo izobraževanja do 5. stopnje, v manjši meri tudi 6. stopnjo. Smo specialisti za tehnična znanja, za poklice, ki so trenutno v Pomurju deficitarni, hkrati pa smo usmerjeni tudi v zeleno tehnologijo.
Komu so namenjeni vaši programi?
Naše glavne ciljne skupine so tri. Najprej so tukaj dijaki, pri katerih je namen izboljšati kakovost praktičnega pouka in jih bolje pripraviti na poznejše delo; jih tudi povezati s kasnejšimi delodaja lci. MIC je tisti, ki poskuša organizirati čim kakovostnejšo zunanjo prakso za dijake SPTŠ-ja, hkrati pa dijakom po končanem šolanju svetujemo, kje in kako se zaposliti ter jih tudi povežemo s podjetji. Namen dobre zunanje prakse je, da tisti, ki se ne gredo izobraževat naprej, dobijo zaposlitev. In jo tudi dobijo, če se izkažejo. Naša naloga je, da jih z delodajalci povežemo že med in po šolanju.
Potem je tukaj izobraževanje odraslih – nezaposlenih. Tukaj poteka izobraževanje preko Zavoda RS za zaposlovanje in Aktivne politike zaposlovanja, nekateri posamezniki pa si šolanje plačajo tudi sami. Običajno gre za takšne, ki niso končali šolanja in želijo opraviti manjkajoče izpite. Veliko jih hoče povišati stopnjo izobrazbe s 4. na 5. ali se želijo prekvalificirati, kar je pri sorodnih poklicih relativno enostavno. Motiv je predvsem služba, zaposlitev ali pa le večja samozavest.
Tretja skupina, ki se nam zdi izjemnega pomena, pa so že zaposleni v podjetjih in obrti. Lahko gre za manjše ali večje skupine, za posameznike. Izobraževanja in usposabljanja zanje so namenjena točno določenim potrebam podjetij in gre za t.i. izobraževanja po meri. Lahko so formalna, lahko neformalna, lahko so samo usposabljanja na posameznem področju ali zgolj posamezni moduli.
Kako je izobraževanje po meri naročnika videti v praksi?
Izobraževanje po meri naročnika pomeni, da naročnik pride do nas, ker potrebuje določeno izobraževanje oz. usposabljanje, mi pa načrt izvajanja izobraževanja oz. usposabljanja prilagodimo njegovim potrebam oz. zmožnostim. Dobijo točno to, kar potrebujejo. To pomeni, da se naročniku prilagodimo časovno, glede vsebine, kraja, kjer poteka izobraževanje ipd. MIC je v primerjavi s klasičnim izobraževalnim sistemom 10 krat bolj fleksibilen. Gospodarstvu pridemo naproti, šolstvo prilagodimo gospodarstvu. To je ključnega pomena in prav zato je MIC potreben. Seveda pa smo vedno omejeni s kadrovskimi in tehničnimi zmožnostmi, saj so znanja, ki jih ponujamo predvsem funkcionalna, aplikativna. Ko udeleženci izobraževanj oz. usposabljanj ta končajo, to, kar smo jih učili, tudi znajo delati v praksi.
Kako zagotovite ustrezne strokovnjake za posamezne specifične potrebe podjetij?
Primarno so naši kadri profesorji s SPTŠ ter zunanji strokovnjaki z različnih področij. Če želimo na področju izobraževanja dati neko dodano vrednost, moramo učitelje kombinirati s praktiki iz določene stroke – strokovnjaki iz podjetij, ustanov, inštitutov, univerz ipd., ki se specifično ukvarjajo z neko temo, ki jo želi naročnik in je naši učitelji ne morejo pokriti. Zelo se prilagodimo podjetju in tudi preštudiramo določeno tehnologijo, če je to potrebno, da so naše vsebine za njih res takoj uporabne v praksi.
Na katerih programih imate trenutno največ vpisanih? Katero področje je za udeležence najbolj aktualno?
Pri formalnih programih sta zmagovalca gotovo program strojni tehnik, za katerega menimo, da bo poklic prihodnosti, in program mizar. Pri neformalnih izobraževanjih je največje zanimanje za NPK CNC operater.
Med našimi programi smo znova obudili i z obr a ž e v a nj e s področja tekst i la (brez rednega vpisa in izobraževanje za podjetja). Razlog za to potezo je to, da smo na trgu opazili povpraševanje po tem profilu. V Pomurju še vedno obstaja veliko podjetij, ki potrebujejo izobraževanja s področja tekstila. Pričakujemo lahko tudi, da se bo v naslednjem 5-letnem obdobju ogromno šivilj, starih Murinih kadrov, upokojilo. Ker rednega vpisa v srednješolski program ni več, bodo kmalu potrebni novi kadri in te bo treba primerno usposobiti.
Kakšni so odzivi zaposlenih, ki pridejo na izobraževanje?
Odzivi so zelo pozitivni. Ljudje v tehničnih poklicih si želijo novega znanja. Dejstvo pa je tudi, da če obrtnik svoje zaposlene prisili v izobraževanje, od tega ne bo pravega učinka. Udeležba v izobraževanju ali usposabljanju mora temeljiti na potrebah podjetja in hkrati biti usklajena z željami in potrebami posameznika. Potem je zadovoljstvo na obeh straneh.
V kakšni meri se pomurska podjetja odzivajo na vašo ponudbo?
Zaenkrat preslabo. Zavedamo se, da pomurska podjetja načina našega delovanja še na poznajo dovolj dobro. Prepričan sem, da ko bodo spoznala, na kakšen način funkcionirajo naši programi, da se bodo odzivala v večji meri. Ampak mi delujemo šele nekaj mesecev, zaenkrat smo z začetkom zelo zadovoljni. Mislim, da bi danes v Pomurju težko našli direktorja, ki še ni slišal za MIC. Zahvala za to gre gotovo Pomurski gospodarski zbornici, ki od začetka podpira projekt in nam stoji ob strani.
Menite, da je sedanji manjši odziv lahko tudi posledica trenutne gospodarske situacije?
Delno, a mislim, da v zelo majhni meri. Dobra podjetja se zavedajo, da je kakovostno izobraževanje kadra eden od načinov, kako prebroditi krizo. Vedno jim pravim, da imajo zdaj odlično priložnost, ker imajo manj dela, da preostali čas vložijo v razvoj zaposlenih.
Obstaja podjetje, ki vas je presenetilo z željo po izobraževanju in takšno, od katerega ste to pričakovali, pa te želje zaenkrat še ni bilo?
Pričakoval sem večji odziv od največjih pomurskih podjetij, so me pa pozitivno presenetila majhna specializirana podjetja, ki potrebujejo tehnični kader.
Kje vidite svoj glaven doprinos h konkurenčnosti pomurskih podjetij?
Dejstvo je, da brez vlaganja v znanje in razvoj kadrov, napredka podjetij ne bo. Ko se preneha vlagati v ljudi, se razvoj ustavi. Glede na trend vseživljenjskega učenja je to postalo za podjetja nujno. Tukaj jim mi stopimo naproti. Podjetja si z našo pomočjo oz. z izobraževanjem in usposabljanjem dvigujejo konkurenčnost in dodano vrednost na zaposlenega, včasih pa morajo samo zadostiti pravno-formalnim zahtevam države. Pri nas jim nudimo možnost, da to dosežejo.
Naš cilj v prvih dveh letih, do konca leta 2013, je gotovo to, da se investicija v prostore, ki jih bo uporabljal MIC, kakovostno izpelje do konca. Dolgoročnejši cilj pa je Pomurju z obstoječimi kadrovskimi in tehničnimi zmožnostmi ponuditi čim več kakovostnih programov, izvesti čim več izobraževanj in usposabljanj in postati prepoznavni na trgu kot dober povezovalni člen med šolstvom in gospodarstvom; kot edini pravi ponudnik tehničnega izobraževanja.
Želimo si, da bi bili v roku 5 do 10 let prva asociacija, ko bo šlo za tehnično izobraževanje, predvsem pa, da bi bila gospodarstvo in obrt zelo zadovoljna s kadri, ki zaključijo izobraževanje v naših programih.
Katere izobraževalne programe pa ponujate pri vas?
Vsi tehniški poklici, ki jih ponujamo, so na prvih mestih deficitarnih poklicev v Pomurju. Posledično to pomeni zelo dobre zaposlitvene možnosti, hkrati pa je osnova dobra tudi za nadaljnji študij.
Pri nas se je mogoče vključiti tako v formalna kot v neformalna izobraževanja oz. usposabljanja. Ponujamo 15 formalnih izobraževalnih programov, 15 nacionalnih poklicnih kvalifikacij in čez 100 različnih tehniških modulov izobraževanja. Naša zelo velika prednost in naše bistvo pa je gotovo izobraževanje po meri naročnika, kjer vsebine, obliko in kraj izobraževanja prilagodimo specifičnim potrebam.
Pokrivamo izobraževanja do 5. stopnje, v manjši meri tudi 6. stopnjo. Smo specialisti za tehnična znanja, za poklice, ki so trenutno v Pomurju deficitarni, hkrati pa smo usmerjeni tudi v zeleno tehnologijo.
Komu so namenjeni vaši programi?
Naše glavne ciljne skupine so tri. Najprej so tukaj dijaki, pri katerih je namen izboljšati kakovost praktičnega pouka in jih bolje pripraviti na poznejše delo; jih tudi povezati s kasnejšimi delodaja lci. MIC je tisti, ki poskuša organizirati čim kakovostnejšo zunanjo prakso za dijake SPTŠ-ja, hkrati pa dijakom po končanem šolanju svetujemo, kje in kako se zaposliti ter jih tudi povežemo s podjetji. Namen dobre zunanje prakse je, da tisti, ki se ne gredo izobraževat naprej, dobijo zaposlitev. In jo tudi dobijo, če se izkažejo. Naša naloga je, da jih z delodajalci povežemo že med in po šolanju.
Potem je tukaj izobraževanje odraslih – nezaposlenih. Tukaj poteka izobraževanje preko Zavoda RS za zaposlovanje in Aktivne politike zaposlovanja, nekateri posamezniki pa si šolanje plačajo tudi sami. Običajno gre za takšne, ki niso končali šolanja in želijo opraviti manjkajoče izpite. Veliko jih hoče povišati stopnjo izobrazbe s 4. na 5. ali se želijo prekvalificirati, kar je pri sorodnih poklicih relativno enostavno. Motiv je predvsem služba, zaposlitev ali pa le večja samozavest.
Tretja skupina, ki se nam zdi izjemnega pomena, pa so že zaposleni v podjetjih in obrti. Lahko gre za manjše ali večje skupine, za posameznike. Izobraževanja in usposabljanja zanje so namenjena točno določenim potrebam podjetij in gre za t.i. izobraževanja po meri. Lahko so formalna, lahko neformalna, lahko so samo usposabljanja na posameznem področju ali zgolj posamezni moduli.
Kako je izobraževanje po meri naročnika videti v praksi?
Izobraževanje po meri naročnika pomeni, da naročnik pride do nas, ker potrebuje določeno izobraževanje oz. usposabljanje, mi pa načrt izvajanja izobraževanja oz. usposabljanja prilagodimo njegovim potrebam oz. zmožnostim. Dobijo točno to, kar potrebujejo. To pomeni, da se naročniku prilagodimo časovno, glede vsebine, kraja, kjer poteka izobraževanje ipd. MIC je v primerjavi s klasičnim izobraževalnim sistemom 10 krat bolj fleksibilen. Gospodarstvu pridemo naproti, šolstvo prilagodimo gospodarstvu. To je ključnega pomena in prav zato je MIC potreben. Seveda pa smo vedno omejeni s kadrovskimi in tehničnimi zmožnostmi, saj so znanja, ki jih ponujamo predvsem funkcionalna, aplikativna. Ko udeleženci izobraževanj oz. usposabljanj ta končajo, to, kar smo jih učili, tudi znajo delati v praksi.
Kako zagotovite ustrezne strokovnjake za posamezne specifične potrebe podjetij?
Primarno so naši kadri profesorji s SPTŠ ter zunanji strokovnjaki z različnih področij. Če želimo na področju izobraževanja dati neko dodano vrednost, moramo učitelje kombinirati s praktiki iz določene stroke – strokovnjaki iz podjetij, ustanov, inštitutov, univerz ipd., ki se specifično ukvarjajo z neko temo, ki jo želi naročnik in je naši učitelji ne morejo pokriti. Zelo se prilagodimo podjetju in tudi preštudiramo določeno tehnologijo, če je to potrebno, da so naše vsebine za njih res takoj uporabne v praksi.
Na katerih programih imate trenutno največ vpisanih? Katero področje je za udeležence najbolj aktualno?
Pri formalnih programih sta zmagovalca gotovo program strojni tehnik, za katerega menimo, da bo poklic prihodnosti, in program mizar. Pri neformalnih izobraževanjih je največje zanimanje za NPK CNC operater.
Med našimi programi smo znova obudili i z obr a ž e v a nj e s področja tekst i la (brez rednega vpisa in izobraževanje za podjetja). Razlog za to potezo je to, da smo na trgu opazili povpraševanje po tem profilu. V Pomurju še vedno obstaja veliko podjetij, ki potrebujejo izobraževanja s področja tekstila. Pričakujemo lahko tudi, da se bo v naslednjem 5-letnem obdobju ogromno šivilj, starih Murinih kadrov, upokojilo. Ker rednega vpisa v srednješolski program ni več, bodo kmalu potrebni novi kadri in te bo treba primerno usposobiti.
Kakšni so odzivi zaposlenih, ki pridejo na izobraževanje?
Odzivi so zelo pozitivni. Ljudje v tehničnih poklicih si želijo novega znanja. Dejstvo pa je tudi, da če obrtnik svoje zaposlene prisili v izobraževanje, od tega ne bo pravega učinka. Udeležba v izobraževanju ali usposabljanju mora temeljiti na potrebah podjetja in hkrati biti usklajena z željami in potrebami posameznika. Potem je zadovoljstvo na obeh straneh.
V kakšni meri se pomurska podjetja odzivajo na vašo ponudbo?
Zaenkrat preslabo. Zavedamo se, da pomurska podjetja načina našega delovanja še na poznajo dovolj dobro. Prepričan sem, da ko bodo spoznala, na kakšen način funkcionirajo naši programi, da se bodo odzivala v večji meri. Ampak mi delujemo šele nekaj mesecev, zaenkrat smo z začetkom zelo zadovoljni. Mislim, da bi danes v Pomurju težko našli direktorja, ki še ni slišal za MIC. Zahvala za to gre gotovo Pomurski gospodarski zbornici, ki od začetka podpira projekt in nam stoji ob strani.
Menite, da je sedanji manjši odziv lahko tudi posledica trenutne gospodarske situacije?
Delno, a mislim, da v zelo majhni meri. Dobra podjetja se zavedajo, da je kakovostno izobraževanje kadra eden od načinov, kako prebroditi krizo. Vedno jim pravim, da imajo zdaj odlično priložnost, ker imajo manj dela, da preostali čas vložijo v razvoj zaposlenih.
Obstaja podjetje, ki vas je presenetilo z željo po izobraževanju in takšno, od katerega ste to pričakovali, pa te želje zaenkrat še ni bilo?
Pričakoval sem večji odziv od največjih pomurskih podjetij, so me pa pozitivno presenetila majhna specializirana podjetja, ki potrebujejo tehnični kader.
Kje vidite svoj glaven doprinos h konkurenčnosti pomurskih podjetij?
Dejstvo je, da brez vlaganja v znanje in razvoj kadrov, napredka podjetij ne bo. Ko se preneha vlagati v ljudi, se razvoj ustavi. Glede na trend vseživljenjskega učenja je to postalo za podjetja nujno. Tukaj jim mi stopimo naproti. Podjetja si z našo pomočjo oz. z izobraževanjem in usposabljanjem dvigujejo konkurenčnost in dodano vrednost na zaposlenega, včasih pa morajo samo zadostiti pravno-formalnim zahtevam države. Pri nas jim nudimo možnost, da to dosežejo.
Poslovni razgled
Projekt Right Profession zaživel!
Pomurska gospodarska zbornica in projektni partnerji smo 17. oktobra 2011 v madžarskem Zalaegersegu podpisali partnersko pogodbo za projekt Right Profession. Gre za skupen slovensko-madžarski projekt, ki ga več partnerjev izvaja v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007 – 2013.
Projektno partnerstvo združuje ključne predstavnike delodajalcev v čezmejni regiji ter podjetniško podporno okolje. Na slovenski strani Pomurska gospodarska zbornica kot vodilni partner, Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota, Razvojni center Murska Sobota in Center idej, na madžarski pa sta to gospodarski zbornici: Trgovinska in industrijska zbornica županije Zala in Trgovinska in industrijska zbornica županije Vas ter Vladni urad županije Zala.
Obe obmejni območji spadata v matičnih državah med manj razvite. Stopnja brezposelnosti je visoka, stopnja izobrazbe nizka, pogosto je odseljevanje, predvsem mladega kadra. Projekt Right Profession je nastal z željo pokazati mladim, kje bodo možnosti zaposlovanja v prihodnje. Izpostaviti poklice, ki bodo v prihodnje imeli možnost zaposlitve na tem območju oziroma bodo postali perspektivni poklici, s katerimi zaposlitve ne bo težko najti.
Glavna ciljna skupina projekta so tako osnovnošolci zaključnih razredov osnovnih šol, ki se odločajo za svojo poklicno pot, njihovi starši in učitelji.
V okviru projekta bodo projektni partnerji zbirali informacije s strani delodajalcev, analizirali razvojne načrte in želene smeri razvoja regij, želje in pričakovanja otrok. Potekale bodo predstavitve poklicev, delavnice na šolah, vzpostavljena bo skupna komunikacijska baza, potekale bodo skupne promocije z namenom obveščanja širše javnosti.
Najpomembnejši cilj projekta pa je prav gotovo zaustaviti rast brezposelnih oz. zmanjšati strukturno brezposelnost in prispevati k zaustavitvi rasti števila mladih brezposelnih. Pomembni so tudi čezmejni cilji - okrepitev sodelovanja na lokalni, regijski in županijski ravni v čezmejni regiji. Posredno to pomeni tudi izboljšano izobrazbeno strukturo prebivalcev območja in večji pretok delovne sile med državama. Skupni upravičeni stroški projekta zanašajo 791.117 evrov, sofinanciranje iz sredstev ESRR je v višini 658.454 evrov. Projekt bo trajal tri leta.
Obe obmejni območji spadata v matičnih državah med manj razvite. Stopnja brezposelnosti je visoka, stopnja izobrazbe nizka, pogosto je odseljevanje, predvsem mladega kadra. Projekt Right Profession je nastal z željo pokazati mladim, kje bodo možnosti zaposlovanja v prihodnje. Izpostaviti poklice, ki bodo v prihodnje imeli možnost zaposlitve na tem območju oziroma bodo postali perspektivni poklici, s katerimi zaposlitve ne bo težko najti.
Glavna ciljna skupina projekta so tako osnovnošolci zaključnih razredov osnovnih šol, ki se odločajo za svojo poklicno pot, njihovi starši in učitelji.
V okviru projekta bodo projektni partnerji zbirali informacije s strani delodajalcev, analizirali razvojne načrte in želene smeri razvoja regij, želje in pričakovanja otrok. Potekale bodo predstavitve poklicev, delavnice na šolah, vzpostavljena bo skupna komunikacijska baza, potekale bodo skupne promocije z namenom obveščanja širše javnosti.
Najpomembnejši cilj projekta pa je prav gotovo zaustaviti rast brezposelnih oz. zmanjšati strukturno brezposelnost in prispevati k zaustavitvi rasti števila mladih brezposelnih. Pomembni so tudi čezmejni cilji - okrepitev sodelovanja na lokalni, regijski in županijski ravni v čezmejni regiji. Posredno to pomeni tudi izboljšano izobrazbeno strukturo prebivalcev območja in večji pretok delovne sile med državama. Skupni upravičeni stroški projekta zanašajo 791.117 evrov, sofinanciranje iz sredstev ESRR je v višini 658.454 evrov. Projekt bo trajal tri leta.
