Razglednica
ZA KAJ SE »NE« RAZUME NORMALNE PODJETNIŠKE LOGIKE?
.jpg)
Od državne politike bi pričakovali, da za podjetja in tiste, ki jih vodijo, ustvarja prijazno podjetniško okolje, ki omogoča nove in nove podjetniške pobude. Te so namreč edine, ki prinašajo nova delovna mesta in socialno stabilnost družbe, v kateri živimo.
Pa smo v zadnjem času namesto prvega, priča nelogičnim spremembam Zakona o gospodarskih družbah. Bomo ob morebitnem poslovnem neuspehu v bodoče resnično kaznovani s prepovedjo vodenja, nadziranja in ustanavljanja družb? Pri tem gre pravzaprav za nepoznavanje osnovne doktrine gospodarstva in temeljne človekove pravice do »svobodne gospodarske in podjetniške pobude« ter svobodne izbire dejavnosti in poklica.
Igranje z logiko kruha in iger je v teh težkih časih precej tvegano, nepremišljeno in na koncu škodljivo dejanje. Gre za kriminalizacijo poslovnega neuspeha in zatrtje zdrave podjetniške pameti in ideje. Kako bo s podjetniki, ki so že danes v resnih težavah zaradi plačilne nediscipline drugih oz. katastrofalnih posledic gospodarske krize? Bo tako še več stečajev in izgub delovnih mest? In to v času, ko je gospodarstvo že izgubilo 65.000 delovnih mest, javni sektor pa je povečal število zaposlenih? Ko se nam državni dolg povečuje izključno s tekočo porabo, opustili pa so se skoraj vsi razvojni projekti v državi?
Na koncu se postavlja vprašanje, kdo bo še sploh želel in hotel voditi gospodarske družbe, predvsem tiste v težavah, ki so potrebne kriznega vodenja. Namesto, da bi iskali nove poslovne priložnosti, bomo po novem ostajali na borzi dela? In kako bo s politiko, ki daje pobude za take »unikume«? Bo še naprej deležna raznih nadomestil kljub odstavitvi ali odstopu s funkcije?
Dejstvo je, da kljub kopici sprejetih zakonov državna blagajna ostaja še naprej prazna, reforme neizpeljane, investicij ni, konkurenčnost države pa pada. Iz vsega tega se vidi, da niti slučajno ne potrebujemo novih in novih zakonov, ampak boljšo operativnost. Dejstvo je, da imamo že sedaj na voljo vse inštrumente za sankcioniranje oseb, katerih poslovno delovanje je ali je bilo sporno in moralno nevredno. Povsem upravičeno je vprašanje ustavne presoje takega, po našem prepričanju, za razvoj podjetništva zaviralnega zakona.
Za ilustracijo pa primer odlične podjetniške pobude in prakse preteklih let, ko so na pogorišču nekdanjega Elrada nastala danes svetovno priznana in uspešno vodena podjetja.
Igranje z logiko kruha in iger je v teh težkih časih precej tvegano, nepremišljeno in na koncu škodljivo dejanje. Gre za kriminalizacijo poslovnega neuspeha in zatrtje zdrave podjetniške pameti in ideje. Kako bo s podjetniki, ki so že danes v resnih težavah zaradi plačilne nediscipline drugih oz. katastrofalnih posledic gospodarske krize? Bo tako še več stečajev in izgub delovnih mest? In to v času, ko je gospodarstvo že izgubilo 65.000 delovnih mest, javni sektor pa je povečal število zaposlenih? Ko se nam državni dolg povečuje izključno s tekočo porabo, opustili pa so se skoraj vsi razvojni projekti v državi?
Na koncu se postavlja vprašanje, kdo bo še sploh želel in hotel voditi gospodarske družbe, predvsem tiste v težavah, ki so potrebne kriznega vodenja. Namesto, da bi iskali nove poslovne priložnosti, bomo po novem ostajali na borzi dela? In kako bo s politiko, ki daje pobude za take »unikume«? Bo še naprej deležna raznih nadomestil kljub odstavitvi ali odstopu s funkcije?
Dejstvo je, da kljub kopici sprejetih zakonov državna blagajna ostaja še naprej prazna, reforme neizpeljane, investicij ni, konkurenčnost države pa pada. Iz vsega tega se vidi, da niti slučajno ne potrebujemo novih in novih zakonov, ampak boljšo operativnost. Dejstvo je, da imamo že sedaj na voljo vse inštrumente za sankcioniranje oseb, katerih poslovno delovanje je ali je bilo sporno in moralno nevredno. Povsem upravičeno je vprašanje ustavne presoje takega, po našem prepričanju, za razvoj podjetništva zaviralnega zakona.
Za ilustracijo pa primer odlične podjetniške pobude in prakse preteklih let, ko so na pogorišču nekdanjega Elrada nastala danes svetovno priznana in uspešno vodena podjetja.
Robert Grah
Glavni in odgovorni urednik
